Znanost se je za vodo začela zanimati šele sredi prejšnjega stoletja, ko so se priznani znanstveniki lotili preučevanja bioinformacijske strukture vode. Med njimi je bil tudi dobitnik Nobelove nagrade za fiziologijo in medicino leta 1937, madžarski biokemik Albert Szent-Györgyi. Njegove zgodnje raziskave so bile usmerjene na biokemijo celičnega dihanja in preučevanje lastnosti informacije vode. 

Kemijska formula vode je enaka povsod: molekulo vode sestavljajo trije atomi – dva vodikova in en kisikov. Kljub enaki kemijski formuli pa se vode med seboj razlikujejo, saj se molekule v skladu z vplivi okolja različno preuredijo oziroma informirajo. Vzrok za to so nestabilne vezi med atomi. Beseda informacija v latinščini pomeni vplivati na obliko. Voda ima sposobnost sprejemanja in oddajanja informacij. Njihov učinek na morfologijo, torej na celice, organe in tkiva, je zato različen – v skladu s kakovostjo vode oziroma z njeno informacijo. 

To, da tudi slaba voda postane kakovostna, če ji dodamo zgolj nekaj kapljic svete vode, je znanstveno težko razložljiv pojav. Najbrž gre za to, da po načelu kozmične izravnave dobra informacija prevlada nad slabo, k temu pa seveda prispeva tudi delovanje znanih fizikalnih zakonov. 

Znano je, da se ljudje najbolje počutijo tam, kjer so odraščali. Morda pa razlogi za nostalgijo niso le psihološke, temveč tudi fiziološke narave? Ugotovitve znanstvenikov so potrdile stara znanja, ki so jih nekoč ljudje uporabljali pri zdravljenju telesa, duše in duha: bolniku so svetovali, naj se odpravi na svojo rodno zemljo in pije vodo iz izvirov svojih prednikov. Takšna voda naj bi imela enako strukturo kot voda v tam rojenem človeku v času njegovega rojstva. S pravilno informacijo naj bi popravila napake, ki se odražajo v obliki telesnih bolezni in tudi duševnih težav. 

Sodobne znanstvene ugotovitve kažejo, da ima voda 18. januarja zvečer in 19. januarja do poldneva močan energijski potencial in celo nepojasnjeno inteligenco, ki v stiku s človekovim biopoljem zazna napake in jih popravi. Tudi znanstvene raziskave potrjujejo, da lahko voda sprošča svoj energijski potencial usmerjeno in po potrebi, zato so v trenutku, ko zajemamo vodo iz izvira, odveč vse prošnje vodi, kaj naj bi uredila v našem telesu. Voda ve več kot mi, zato ob zajemanju ali nalivanju vode v steklenice zadošča zgolj občutenje hvaležnosti ter radosti – in seveda iskrena zahvala. 

Vse kaže, da ima voda neslutene sposobnosti, ki si jih človek le stežka predstavlja in jih še težje razume. Ne nazadnje pa to ni pomembno – pomembno je, da voda, ki jo zajemamo v izvirih, vsakih 27 dni deluje kot sveta voda: krepi ali vrača zdravje, torej v vodi v človekovem telesu vzpostavlja red in ji prinaša pravilno informacijo, s tem pa vzpostavlja notranje ravnovesje, človeku pa daje življenjsko moč in radost. 

Težko si je zagotoviti zadostne količine svete vode za ves mesec, zato priporočam, da jo prve dni pijete vsaj po liter na dan, pozneje pa jo le dodajate običajni vodi. Zadošča že nekaj kapljic, saj zmorejo strukturo običajne vode spremeniti tako, da bo postala veliko bolj zdrava. Pri tem lahko uporabite staro alkimistično tehniko pretresanja, ki jo je prevzela tudi homeopatija: steklenico z vodo 48-krat pretresite. Zdravilna moč vode bo tako dobila največjo možno potenco. Enak postopek lahko uporabite za zdravilne čaje. 

Znanstveniki so dokazali, da Sonce vpliva na življenje na Zemlji prav prek vode. Vpliv ciklusov sonca in planetov na biosfero sta pred več kot pol stoletja opazila že znanstvenika Aleksander Čuževski in Vladimir Vernadski. Moderna znanost je njune ugotovitve potrdila. Profesor Tsetlin je z merjenjem prevodnosti električnega toka v vodi in z drugimi raziskavami želel potrditi hipotezo, da astronomski dejavniki v vesolju in geofizikalni dejavniki na Zemlji vplivajo na biosfero, pri čemer se znotraj vsakega dneva in med letom spreminjajo v skladu z delovanjem in položajem Sonca. Tsetlin je preučeval tudi lastnosti vode, ki jo uporabljajo astronavti na mednarodni vesoljski postaji. Opazil je, da je prevodnost električnega toka v vodi čez dan nihala. Ob 10. in 18. uri je imela največjo prevodnost, molekule so bile visoko aktivne. Ob 13. uri in ob 4. zjutraj je bila voda skorajda neprevodna, molekule pa so bile v stanju popolnega mirovanja. Profesor je meritve električne prevodnosti vode opravil tudi 18. januarja zvečer in presenečen ugotovil, da se je prevodnost zmanjšala na najmanjšo možno mero – in taka je ostala vse do polnoči. Nadaljnje raziskave so potrdile povezavo med elektromagnetnim poljem Zemlje ter elektromagnetnim poljem Sonca in Lune. Sonce pa ne vpliva na vodo le s svojim dnevnim, pač pa tudi s svojim 27-dnevnim ciklusom, ko naredi popoln obrat okrog svoje osi. 

Meritve, ki jih je Tsetlin opravil v času zimskega solsticija, so pokazale, da je voda na večer pred sončnim solsticijem mirovala od 18. ure do polnoči, torej kar šest ur, in na dan sončnega solsticija od sončnega vzhoda do poldneva, sicer pa so dnevne meritve pokazale njeno mirovanje le eno uro na dan. Čez 27 dni so meritve prinesle popolnoma enake rezultate. Prof. Tsetlin je meritve vode opravljal vsak dan in ugotovil, da voda vsakih 27 dni spremeni svoje lastnosti. To se zgodi 14-krat na leto. Izhodiščni datum za štetje 27-dnevnega ciklusa je zimski sončni obrat, od katerega se šteje po 27 dni, z upoštevanjem dejstva, da sonce 72 ur »stoji«, zaradi česar se štetje začne tako, da 27. dan vedno pride na 19. januar. Večina dni, v katerih ima voda naravo svete vode, je cerkvenih praznikov. Po ugotovitvah prof. Tsetlina je voda ob zimskem solsticiju zelo mirna, njena električna prevodnost pa je nizka, zaradi česar so oksidacijski procesi v celicah počasnejši. Nižja ko je električna prevodnost vode, večji sta njeni kakovost in sposobnost sprejemanja informacij. 

Za leto 2017 je vodo najbolje zajemati ob naslednjih dneh: 

19. 1., 14. 2., 11. 3., 6. 4., 2. 5., 28. 5., 23. 6., 19. 7., 14. 8., 9. 9., 5. 10., 31. 10., 26. 11. in 22. 12. 

Te datume si velja zabeležiti na koledarju in hoditi po vodo k izviru na ta dan do poldneva in večer pred njim.