Debelost je vse pogostejša težava današnjega sveta, tako med odraslimi kot med otroki. Zaradi njenih škodljivih posledic nekateri debelost uvrščajo celo pred škodljivostjo kajenja cigaret! Zakaj je debelost tak problem oziroma kakšne so njene posledice?

Raziskovalci ugotavljajo, da skupaj z naraščanjem debelosti narašča tudi obolevnost za diabetesom tipa 2. Kako pride do tega? Če je naš slog prehranjevanja tak, da na dan zaužijemo več kalorij (zlasti v obliki ogljikovih hidratov), kot nam jih uspe porabiti, se presežki skladiščijo. Glukoza se presnovi v maščobo in shranjuje v maščobnih celicah. Za zdravje je še posebno nevarno kopičenje visceralne oziroma trebušne maščobe. Če takšno kopičenje maščobe traja predolgo, se začnejo iz maščobnih (in imunskih) celic izločati velike količine vnetnih citokinov. To so signalne molekule, ki v telesu sprožijo vnetje, denimo ob okužbah, boleznih ali travmah oziroma poškodbah. Njihov namen je pozdraviti poškodbo ali ustaviti okužbo. Kadar se vnetni citokini izločajo zaradi debelosti, to v telesu sproži »tiho« kronično vnetje. Tiho zato, ker ga običajno ne zaznamo tako, kot zaznamo akutno vnetje, kadar nas denimo napade virus gripe in obležimo z visoko temperaturo, skupaj z vsemi drugimi čutnimi znaki obolenja. Če »tihega« vnetja ne čutimo, to še ne pomeni, da ni nevarno. Ena od posledic je namreč prav razvoj diabetesa tipa 2. Tiho kronično vnetje zmoti proces signalizacije inzulina. Naloga inzulina, ki ga sprošča trebušna slinavka, kadar v krvi naraste raven glukoze, je, da celicam sporoči, naj odprejo vrata za sprejem glukoze. Kronično vnetje zmoti ta proces, zaradi česar celice sčasoma postanejo neodzivne na sporočila inzulina. Trebušna slinavka se trudi popraviti napako in izloča vse več inzulina, da bi glukozo pospravila iz krvi v celice. Toda ker je inzulinska rezistenca vse večja, telo ne zmore več ustvariti dovolj inzulina, da bi uravnalo raven krvne glukoze, in diabetes tipa 2 je tu.

Posledica debelosti je lahko tudi nastanek ateroskleroze ter z njo povezanih srčno in možgansko kapjo. V nasprotju z zmotnim prepričanjem ateroskleroza ne nastane zaradi pretiranega uživanja holesterola in nasičenih maščob. Po mnenju številnih naturopatov in celostnih zdravnikov naj bi bil pravi razlog, ki vodi v to obolenje, pojav drobnih poškodb na stenah arterij. Te naj bi med drugim nastale zaradi že omenjenega tihega vnetja in inzulinske rezistence ter pomanjkanja vitamina C. Zadnje pripelje do pomanjkanja kolagena, s čimer žile izgubljajo prožnost in postajajo še ranljivejše za poškodbe. 

Holesterol, ki ga je v resnici najti na mestih poškodb arterij, je tam le zato, ker poškodbe poskuša zaceliti. Skupaj s kalcijem na poškodovanih arterijah ustvari nekakšen obliž. Kadar ob vsem tem trpimo še za pomanjkanjem vitamina K2, magnezija in bora, je lahko stanje še hujše. Kalcij, zaužit s hrano ali prehranskimi dodatki, se namreč ob pomanjkanju vitamina K2, magnezija in bora ne transportira v kosti, ampak se nalaga na stene arterij in v druga mehka tkiva. 

Vnetij sklepov oziroma artritisa je več kot sto vrst. Med daleč najpogostejše sodi degenerativno vnetje sklepov – osteoartritis, ki se največkrat pojavi prav pri predebelih ljudeh. Razlog za to je tudi breme telesne teže, ki pri predebelih ljudeh opravlja močnejši pritisk na sklepe. Posledično se sklepni hrustanec hitreje obrablja, kar povzroči vnetje, bolečine in okrnjeno gibljivost. Zato lahko izguba odvečnih kilogramov pri ljudeh s tovrstnimi težavami umiri bolečine in upočasni napredovanje propadanja sklepov. (1)  

Poleg tega se ljudje s preveliko telesno težo navadno manj gibljejo oziroma so manj telesno dejavni. To še dodatno poslabša zdravje sklepov, in to zaradi več razlogov. Zmanjša se prehranjenost sklepnih tkiv s hranili in z vodo ter poslabša izločanje odpadnih snovi. Poleg tega ošibijo oporna tkiva sklepov (mišice …), kar še poveča neposredno obremenjenost sklepnega hrustanca. 

Čeprav natančni mehanizmi, kako pride do tega, še niso znani, naj bi debelost in posledična tiha kronična vnetja pomenili tudi večje tveganje za nastanek nekaterih vrst raka. Vrste raka, ki jih povezujejo z debelostjo, so denimo rak maternice in materničnega vratu, jajčnikov, dojke, prostate, debelega črevesja, požiralnika, jeter, žolčnika, ledvic in trebušne slinavke. 

V primerjavi z ljudmi z normalno telesno teže pri predebelih ljudeh obstaja 1,5-krat večja verjetnost, da bodo oboleli za rakom trebušne slinavke. (2) 

Poleg tega debelost povezujejo tudi z žalostjo, zaskrbljenostjo in depresijo. Tako raziskava iz leta 2010 (3) med drugim dokazuje, da je pri debelih ljudeh tveganje za razvoj depresije za 55 odstotkov večje. Zanimivo je, da je tudi v primeru nastanka depresije, ki je posledice debelosti, najti iste možne povzročitelje, kot smo jih omenili že zgoraj – tiha kronična vnetja in inzulinsko rezistenco. 

Torej depresija ne nastane le zaradi psihične obremenjenosti, ker odstopamo od družbeno sprejete idealne telesne teže, ampak je lahko razlog povsem fizične narave. Obstaja namreč vse več dokazov, da tiha kronična vnetja dosežejo tudi možgane in da naj bi imela vlogo pri nastanku nevropsihiatričnih obolenj, kot je depresija. Ugotavljajo še, da lahko protivnetna terapija z zaviranjem vnetnih citokinov olajša depresivna stanja in izboljša terapijo depresivnih ljudi s klasičnimi antidepresivi (4).  O inzulinski rezistenci pa je znano, da povzroča spremembe v možganih in povečuje tveganje za nastanek depresije. (5) 

_______________________________    

2 Lauren K. King, »Obesity & osteoarthritis«.

3 J. M. Genkinger, »A pooled analysis of 14 cohort studies of anthropometric factors and pancreatic cancer risk«.

4 Floriana S. Luppino et al., »Overweight, Obesity, and Depression: A Systematic Review and Meta-analysis of Longitudinal Studies«.

5 Andrew H. Miller et al., »Inflammation and Its Discontents: The Role of Cytokines in the Pathophysiology of Major Depression«.

6 Floriana S. Luppino et al., »Overweight, Obesity, and Depression: A Systematic Review and Meta-analysis of Longitudinal Studies«.