Post med obroki je eden od najstarejših načinov, kako spodbuditi regeneracijo in s tem ohranjati zdravje. Dandanes številni menijo, da je post med obroki pomembna starodavna skrivnost ohranjanja zdravja. Kaj je post med obroki, kako ga izvajati in kakšne koristi prinaša?

RAZLIČNE OBLIKE POSTA MED OBROKI

Verjetno ste že slišali, da je večji del hrane priporočljivo zaužiti dopoldne, zadnji obrok, ki naj bi bil lažji in hitreje prebavljiv, pa do 18. ure. Pravijo, da ob takem prehranjevanju bolje spimo ter ne obremenjujemo čistilnih in regenerativnih prizadevanj telesa, ki potekajo ponoči. Če torej vstajate zgodaj in navadno zajtrkujete ob šestih zjutraj, to pomeni, da ste se med večerjo in zajtrkom dvanajst ur postili. Z zajtrkom ste torej prekinili post, kar tudi pomeni angleška beseda za zajtrk: breakfast (break – prekinitev, zlom, konec, fast – post).

Dvanajsturni post torej že spada med tako imenovane kratke poste. Ti namreč obsegajo vse oblike odrekanja hranjenju, ki so krajše od 24 ur. Poleg kratkih postov obstajajo tudi daljši posti. Mednje spadajo vsi posti, pri katerih odrekanje hrani traja več kot 24 ur. V tem primeru je pred postenjem priporočljiv posvet s celostnim zdravnikom, ki bo ocenil vaše trenutno stanje in podal mnenje, ali je daljši post za vas varen in priporočljiv ali ne. Načeloma naj bi se postom izogibali mlajši od osemnajst let, doječe matere, nosečnice in ljudje s prenizko telesno težo (denimo osebe z anoreksijo).

KDAJ SE POSTITI, KDAJ JESTI?

Med vse bolj priljubljene kratke poste spada dnevno postenje, ki traja 16 ur, in uživanje hrane znotraj 8-urnega časovnega okvira. To pomeni, da hrano, ki jo navadno pojeste v vsem dnevu, zaužijete znotraj osmih ur, preostali čas pa se postite. Ali človek pozneje zaužije prvi obrok ali pa pozneje pojé zadnji obrok, naj bi bila stvar vsakega posameznika. Nekateri lažje izpustijo zajtrk, drugi večerjo. In vendar: vse več raziskav potrjuje védenje tradicionalnih medicin, da je tudi pri postenju koristno upoštevati fiziološke bioritme telesa. To pomeni, da je z obroki bolje začeti zgodaj in z njimi tudi zgodaj končati. To pri postu 16/8 pomeni, da prvi obrok zaužijemo ob 9. ali 10. uri in zadnjega ob 17. ali 18. uri. Preostali čas se postimo. Vodo pijemo normalno. Po potrebi lahko še pred prvim obrokom pijemo kokosovo vodo, sveže ekološke zelenjavne sokove ali zeliščne čaje. S tem debelemu črevesju, ki začne delovati že zgodaj zjutraj (med 5. in 7. uro), priskočimo na pomoč, da lahko učinkovito odvaja blato, skupaj z vsemi toksini, ki so jih jetra ponoči »prebavila« in prek črevesja poslala v izločanje. S prvim obrokom ob 9. uri se približamo maksimalnemu energijskemu obratovanju prebavil, kajti moč delovanja želodca je največja med 7. in 9. uro zjutraj. Prej in pozneje je namreč manjša, prebava pa slabša. Med 9. in 11. uro sledi najmočnejše delovanje trebušne slinavke, s tem pa tudi najučinkovitejše prebavljanje beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov. Med 13. in 15. uro lahko telo iz tankega črevesja najučinkoviteje vsrka vitalne snovi. Mnenje, da je bolje jesti podnevi kot ponoči oziroma da je treba pri hranjenju spoštovati fiziološke bioritme telesa, potrjujejo tudi številne raziskave. Tako je znano, da se ljudje, ki se zaradi dela v nočni izmeni ali nenehnega potovanja z letali (pri čemer imajo opraviti s časovnimi zamiki), pogosto časovno neprimerno prehranjujejo in si že samo s tem poslabšujejo zdravje. Takšno hranjenje ne zmoti le ritma spanja in s tem poslabša kakovost spanja, ampak poveča tudi možnost za razvoj disbioze, debelosti, motenj pri uravnavanju ravni inzulina, diabetesa, srčno-žilnih obolenj in raka.

KAJ PA KAKOVOST ZAUŽITE HRANE?

Čeprav že razbremenjevanje prebavil v času, ko je zanje najbolje, če počivajo, telesu prinaša koristi, bodo te še večje, če boste uživali le kakovostno, torej ekološko, sveže pripravljeno oziroma čim manj predelano hrano, seveda pa tudi surovo, saj je polna encimov. Vsakršna industrijska obdelava hrane poleg drugega podaljša čas prebave in s tem ovira postenje. Od vseh živil se najhitreje prebavita sadje (v približno treh urah) in zelenjava (v približno šestih urah). Kruh, ki ga večina ljudi zaužije ob skoraj vsakem obroku, za prebavo potrebuje kar osemnajst ur. To pomeni, da se kruh še vedno prebavlja, ko v prebavila že prihaja naslednji obrok. Posledice tega so kopičenje hrane v prebavnem traktu, disbioza, nepravilno prebavljanje, nastajanje plinov in črevesnih oblog … Zato je vsekakor koristno upoštevati tudi kakovost zaužite hrane in njen čas prebavljanja. Saj veste, že včasih so rekli, da je bolje najprej zaužiti težje prebavljive in obilnejše obroke, proti koncu dneva pa uživati lahke, manjše in s tem tudi hitreje prebavljive jedi.

KORISTI POSTA MED OBROKI

Postenje med obroki so v krepčilne namene uporabljali že od nekdaj, njegove pozitivne učinke na telo pa potrjuje tudi sodobna znanost. Tako je npr. znano, da je že dnevno izvajanje kratkih oblik postov med obroki učinkovito za izgubljanje odvečnih kilogramov. Pri tem med takim postenjem navadno ne čutimo nadležne lakote oziroma hlepenja po hrani. Zakaj med postenjem hujšamo? Ko uživamo hrano, iz nje dobivamo energijo, ki jo takoj porabljamo za delovanje telesa. Ker pa je energije iz zaužite hrane navadno preveč, jo sočasno shranjujemo v telesne rezerve, in sicer v obliki glikogena (v jetrih in mišicah) ter maščobnih zalog. Glavni pomočnik, ki preusmerja presežke energije (glukoza) v telesne rezerve, je inzulin. Odvečna glukoza se torej pretvori v glikogen in maščobo. Ko telo zaužito hrano prebavi in energijo porabi ali shrani, se raven glukoze v krvi zmanjša, s tem pa tudi raven inzulina. Tedaj telo za svoje delovanje začne uporabljati energijske rezerve, seveda vse do naslednjega obroka. 

To je normalen način, kako telo upravlja z energijo. S posti torej spodbujamo porabljanje energijskih zalog (tudi maščobnih) in preprečujemo nepotrebno kopičenje novih. Za povečanje tega učinka, menijo naturopati, utegne zadoščati že zgolj podaljšanje časa med zadnjim in prvim obrokom. Debelost je znan dejavnik tveganja za razvoj številnih kroničnih obolenj (diabetes, srčno-žilna obolenja). Z vračanjem telesne teže na optimalno raven se torej lahko že zgolj ob pomoči tovrstnega posta izognemo tem obolenjem. Drugi pozitivni učinki so še uravnavanje ravni krvne glukoze in inzulina, obvladovanje diabetesa tipa 2, boljša koncentracija, več energije, upad ravni trigliceridov, zmanjšanje CRP, dvig ravni HDL, boljša antioksidativna moč telesa, pa tudi boljše delovanje imunskega sistema, saj se spodbudi avtofagija.

Pri takem dnevnem postenju (16/8) oziroma načinu prehranjevanja so lahko učinkovitejši tudi drugi ukrepi, s katerimi si pomagamo ohranjati zdravje. Tako bo lahko uživanje kanabinoidov, ki podpirajo naše samozdravilne moči s podporo endokanabinoidnega sistema telesa, ali pa biokaskadnih fermentov, ki krepijo črevesno floro in dvigujejo energijo telesnih celic, še bolj podprlo naše regenerativne moči. 

Adriana Dolinar, dr. vet. med., je predsednica Združenja za obuditev celostnega človeka in zunanja sodelavka projekta Skupaj za zdravje človeka in narave.