Skupaj razkrivamo 27.5.2019 Je laserska operacija rešitev za dioptrijo? Besedilo: Sanja Lončar Pri tej tematiki je težko priti resnici do dna. Ponudniki tovrstnih posegov zagotavljajo, da so varni, in se hvalijo s tisočimi opravljenih posegov brez slehernih zapletov. Toda pregledovanje spletnih forumov razkrije, da ni težko najti posameznikov, pri katerih sta se vid in splošno počutje po tovrstnem posegu nepopravljivo poslabšala. Mnogi med njimi celo navajajo, da jim je poseg opravil prav ponudnik, ki se hvali, da pri njem nikoli ne pride do zapletov. KOMU VERJETI? Smo že dovolj izkušeni, da vemo, da splet prenese vse? Spletne klepetalnice in forumi pogosto prinašajo prikrito oglaševanje (denimo pričevanja neobstoječih oseb, ki hvalijo in priporočajo posameznega ponudnika) ali pa blatenje konkurence (»oseba« opisuje svoje slabe izkušnje s tekmecem). V pomoč ni niti statistika pohval in kritik, saj ne ponuja objektivne podobe. Ko gre za laserske operacije LASIK, ki so najdlje v uporabi, se je nabralo statistično zadostno število dokazov za oceno uspešnosti oziroma tveganja. Kot poročajo številne raziskave, na katerih sloni tudi sklepno poročilo ameriške zvezne agencije za zdravila FDA, je poseg vse prej kot varen in neproblematičen. Najpogostejša laserska operacija oči (LASIK) povzroča suhost oči. V poročilu FDA lahko preberemo, da v treh mesecih po tovrstnem posegu ta težava doleti kar 30 odstotkov pacientov, ki predtem niso poznali suhosti oči. Poleg tega so ugotovili, da lahko poškodbe živčevja roženice med lasersko operacijo oči pripeljejo do kronične bolečine (nevralgija roženice). Med pogostejše težave sodijo tudi motnje vida pri šibkejši svetlobi (bleščanje, dvojni vid, zaslepitev …). Poročilo FDA pravi, da se s tovrstnimi težavami v šestih mesecih po operaciji LASIK sreča skoraj vsak peti pacient. Raziskava FDA iz leta 2014 je pokazala, da je kar 45 odstotkov pacientov, ki pred operacijo z izjemo dioptrije niso imeli nikakršnih težav z vidom, tri mesece po posegu poročalo o vsaj enem simptomu. »IMAMO NAJBOLJŠO TEHNOLOGIJO!« Ker je beseda LASIK postala problematična, zdaj izvajalci ta poseg ponujajo pod drugačnimi imeni, pri čemer omenjajo naprave, ki naj bi prispevale, da je poseg varnejši in učinkovitejši. Verjetno gre v resnici za izpopolnjene tehnološke rešitve. Toda ali so res 100-odstotno učinkovite in varne, bo pokazal šele čas. Težava je v tem, da te najnovejše tehnologije še niso prestale dovolj neodvisnih kliničnih raziskav, ki bi pokazale njihove dejanske učinke in varnost. Številne so namreč v rabi šele nekaj let, zato bo treba na zanesljivo statistiko še počakati. Ker je poseg na očeh, ne glede na to, s kakšno tehnologijo ga opravijo, zagotovo nekaj, česar ni mogoče »izbrisati«, roženice pa tudi ni mogoče povrniti v staro stanje, je tveganje še vedno v domeni loterije. Kaj vam pomaga 95-odstotna statistika uspešnosti posega, če se boste znašli med tistimi 5 odstotki z nepopravljivimi posledicami? Na to, da ima lahko celo uspešen poseg trajne posledice, opozarja tudi raziskava, opravljena leta 2015. Ta je pokazala, da morajo osebam, ki imajo za sabo poseg LASIK, v povprečju operirati sivo mreno kar deset let prej kot drugim osebam z enako dioptrijo. Neka druga raziskava iz istega leta je pokazala, da morajo ljudem, ki so prestali operacijo LASIK, sivo mreno v povprečju operirati šest let prej. Trenutno tudi ni kakega enotnega kredibilnega centra s podatkovno bazo o zapletih pri laserskih operacijah, namenjenih odpravi oz. zmanjšanju dioptrije. Zagotovo moramo biti veseli tako hitrega napredka oftalologije, saj je dandanes mogoče rešiti tudi težave, ki so nekoč povzročale izgubo vida. Če imamo resnično zelo visoko dioptrijo ali kake druge težave z očmi, ki nam že zdaj onemogočajo normalno življenje, je premislek o tovrstnem posegu na mestu. Odlično je, da dandanes kirurgi brez večjih zapletov operirajo sivo mreno, zamenjajo roženico in nasploh za naše oči storijo marsikaj, kar je še pred desetimi leti veljalo za znanstveno fantastiko. Ali to pomeni, da se velja podvreči prav vsakemu posegu, ki nam ga ponujajo, pa je odločitev, ki jo mora sprejeti vsak zase. Viri: 1. Bailey, M. D. in Zadnik, K., »Outcomes of LASIK for myopia with FDA-approved lasers«. Cornea, 2007, 26(3), str. 246–254. 2. Schmack, I., Dawson, D. G., McCarey, B. E., Waring, G. O., Grossniklaus, H. E. in Edelhauser, H. F., »Cohesive tensile strength of human LASIK wounds with histologic, ultrastructural, and clinical correlations«. Journal of Refractive Surgery, 2005, 21(5), str. 433–445. 3. Jaycock, P. D., Lobo, L., Ibrahim, J., Tyrer, J. in Marshall, J., »Interferometric technique to measure biomechanical changes in the cornea induced by refractive surgery«. Journal of Cataract and Refractive Surgery, 2005, 31(1), str. 175–184. 4. Cheng, A. C., Fan, D., Tang, E. in Lam, D. S., »Effect of Corneal Curvature and Corneal Thickness on the Assessment of Intraocular Pressure Using Noncontact Tonometry in Patients After Myopic LASIK Surgery«. Cornea, 2006, 25(1), str. 26–28. 5. Wang L., Booth, M. A. in Koch, D. D., »Comparison of intraocular lens power calculation methods in eyes that have undergone laser-assisted in-situ keratomileusis«. Transactions of the American Ophthalmological Society, 2004, 102, str. 189–196. 6. Erie, J. C., Patel, S. V., McLaren, J. W., Hodge, D. O. in Bourne, W. M., »Corneal keratocyte deficits after photorefractive keratectomy and laser in situ keratomileusis«. American Journal of Ophthalmology, 2006, 141(5), str. 799–809. 7. Leaming, D. V., »Practice styles and preferences of ASCRS members – 2003 survey«. Journal of Cataract and Refractive Surgery, 2004, 30(4), str. 892–900. 8. MEDLINE database of citations and abstracts of biomedical research articles. PubMed 9. Vieira, A. C., Pereira, T. in de Freitas, D., »Late-onset infections after LASIK«, Journal of Refractive Surgery, 2008, 24(4), str. 411–413. 11. Zalentein, W. N., Tervo, T. M. in Holopainen, J. M., »Seven-year follow-up of LASIK for myopia«, Journal of Refractive Surgery, 2009, 25(3), str. 312–318. 12. http://www.fda.gov/. Ključne besede: Sorodni članki:
0,03125 |
Iskanje
S ključnimi besedami lahko hitro in enostavno pridete do željenih informacij.
Želite brati naše novice tudi v prihodnje?
Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.
1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.
2. Tako, da namenite del vaše dohodnine:
- preko portala e-Davki: Elektronska oddaja.
- ali po pošti pošljete izpolnjen obrazec: Obrazec.