Skupaj razkrivamo

19.3.2010

USTA – VSTOPNA TOČKA V PREBAVNI SISTEM

Tekst: Katja Podergajs

Pri jedi se v naših ustih ustvari kisli pH, ki lahko poškoduje zobno sklenino in povzroči slab zadah, zato vam priporočamo, da po vsakem obroku …

Nadaljevanje verjetno že vsi poznate, saj ga lahko dnevno poslušate v TV-oglasih za žvečilke. Res je, pri jedi nam pH v ustih pade, saj se že na tej točki dejansko začne prebava – mehanično (z zobmi) in kemično (s kislinami in encimi). In ko pospravimo svoj obrok, nam v ustih še vedno ostanejo drobci hrane, ki na eni strani ohranjajo kislo okolje (kisline pa škodijo sklenini), na drugi strani pa so odlično gojišče za bakterije, ki povzročajo gnitje in s tem slab zadah. Zato je skrb za ustno higieno po obrokih res na mestu. Bolj pomembno je vprašanje, kakšna skrb.  

Žvečilna guma

Človeštvo žveči gumo že tisočletja: stari Grki so žvečili 'mastiche', smolo mastikovega grma, Maji so v ta namen uporabljali sok drevesa Sapodilla, severnoameriški Indijanci pa drevesni sok jelke. Ponavadi so žvečili za izboljšanje prebave in čiščenje zob, pa tudi zaradi slabega okusa in zadaha po jedi. To navado so uspešno prenesli vse do prejšnjega stoletja, ko so v njej zavohali vir dobička nastajajoči kemični koncerni. Ampak ker so smole in drevesni sokovi v naravi v omejenih količinah in njihovo pridobivanje ni poceni, so se hitro domislili umetne gumaste osnove iz sintetičnih polimerov in ji dodali še kup barvil, arom, sladil in konzervansov za lepši videz, boljši okus in daljši rok trajanja. Koliko imajo ti danes množično razširjeni izdelki skupnega s prvotnimi žvečilkami, nam najbrž ni treba posebej razlagati …

Kadar se na trgu pojavijo visoko dobičkonosni izdelki, to pri organih nadzora ponavadi povzroči nenaden upad zanimanja za možne zdravju škodljive snovi v njih in varnost izdelka se znajde povsem na dnu dnevnega reda. Prav to se dogaja tudi žvečilkam, saj se neodvisni znanstveniki še vedno precej neuspešno borijo s korporacijsko financiranimi raziskavami, ki glasno potrjujejo njihovo neškodljivost, pravzaprav celo koristnost! Kakšno je razmerje med dejansko koristnostjo in škodljivostjo žvečenja umetno izdelanih žvečilk, prepuščamo vaši lastni presoji, za lažjo ilustracijo pa nekaj njihovih glavnih sestavin:
    * polivinil acetat: njegovo delovanje na človeški organizem še ni povsem raziskano, dejstvo pa je, da ga izdelujejo iz vinil acetata, ki je potencialno rakotvoren in lahko deluje tudi kot hormonski motilec, pri izdelavi žvečilk pa lahko prehaja v izdelek; prav zato so leta 2008 kanadski nadzorni organi na podlagi ugotovitev Mednarodne agencije za raziskave raka predlagali varnostne ukrepe – predlog je sprožil pravi vik in krik med proizvajalci žvečilk in leta 2009 se je kanadski nadzorni organ umaknil …;
    * BHA (butilirani hidroksianisol): derivat nafte, ki ga uporabljajo za zaviranje oksidacije (konzervans); je potrjeno rakotvoren, potencialni hormonski motilec in lahko povzroči alergične reakcije in hiperaktivnost; na Japonskem je prepovedan že od leta 1958;
    * aspartam: umetno sladilo, narejeno med drugim iz fenilalanina in metanola (več o škodljivosti aspartama poiščite na spletni strani www.zazdravje.net);
    * acesulfam K: umetno sladilo, katerega učinke so do sedaj raziskovali predvsem na živalih in pri tem ugotovili zelo visoko stopnjo tveganja za razvoj tumorjev;
    * sucralose: nova vrsta sladila, ki je kloriniran derivat sucrose; zanesljivih dolgoročnih raziskav o njegovem delovanju še ni, dosedanje raziskave pa so pokazale možnost povečanja jeter in ledvic ter možno povzročanje resnih kroničnih imuno- in nevroloških motenj;

Še posebno zanimivi pa so sladkorni alkoholi v žvečilkah, npr. xilitol, manitol in sorbitol, saj dejansko pomagajo preprečevati nastanek zobnega kamna. Ko žvečimo, spodbudimo proizvodnjo sline, ki pomaga nevtralizirati učinek kislin po obroku, in žvečilke s sladkornim alkoholom ta proces še pospešijo. Slaba novica je to, da imajo sladkorni alkoholi tudi laksativni učinek in lahko povzročijo drisko, napenjanje, bolečine v želodcu in celo hujšanje.   

Če ste med ljubitelji žvečenja in so vam navedena dejstva nekoliko podaljšala obraz, naj vas pomirimo z dobro novico. Končno so tudi na našem trgu dostopne povsem naravne žvečilke, ki jih izdelujejo v tropskih južnoameriških gozdovih po starih majevskih receptih. Ne le da ne bodo škodile vašemu zdravju, temveč so prijazne tudi do narave, saj se zelo hitro razgradijo v prah in jih lahko uporabite celo na domačem kompostu.

Ustne vode

Radi žvrkljate po ustih turkizno zeleno tekočino, ki daje vaši ustni votlini svež in čist občutek? Kar privoščite si – a le če ste prej dobro prebrali sestavine in se prepričali, da vam nobena ne bo škodila!

Tudi ustne vode so primer neomejene domišljije marketinga. Na začetku je bila ustna voda antiseptično sredstvo za grgranje, ki je pomagalo odstraniti iz ust bakterije, da te ne bi povzročile slabega zadaha. Današnje ustne vode pa obljubljajo borbo proti zobnemu kamnu, krepitev zob, preprečevanje zobne gnilobe in 24-urni svež dah. Preveč obljub v istem izdelku? Nikakor ne, če ima le dovolj nevarnih kemikalij v sebi. Bodite pozorni predvsem na naslednje:
    * alkohol: redna uporaba ustnih vod z alkoholom lahko izsuši sluznico ust in grla ter spremeni njun pH, kar lahko privede celo do raka ustne votline; glede na to, da marsikdo (še posebej otroci) del ustne vode tudi popije, lahko pride celo do rahle alkoholiziranosti;
    * cocamidopropyl betain: detergent, ki lahko ustvari na ustnih površinah tanek film, s katerim dlje časa zadrži v ustih še druge potencialno strupene sestavine;
    * fluorid: povečuje verjetnost zlomov kosti, osteoporoze, poškodb živčevja, bolečin v sklepih ter glavobolov; sicer res zavira razvoj ustnih bakterij in krepi sklenino, a je takšne učinke mogoče doseči tudi z zeliščnimi pripravki;
    * umetna barvila in arome: sintetizirana so iz hitro hlapljivih topil, ki lahko spremenijo osnovno ustno floro in podobno kot alkohol povzročijo dermatitis okoli ust; kombinacija več močnih arom je lahko še posebno dražeča;

Slab zadah povzroča vrsta bakterije, ki prebiva na našem jeziku in proizvaja žveplo. Z redno osnovno ustno higieno (čiščenje zob in jezika) jih lahko povsem učinkovito odstranite in ustna voda niti ni potrebna. Če se ji vseeno ne morete odreči, pa poiščite naravne izdelke brez alkohola in dolgega seznama zaskrbljujočih sestavin – v zadnjem času jih je vse več tudi v večjih hipermarketih.  

Viri:
Pat Thomas: Behind the Label: Chewing gum, The Ecologist, 12. januar 2010 (www.theecologist.org)

Pat Thomas: Behind the label: Listerine teeth and gum defence, The Ecologist, 13. januar 2009 (www.theecologist.org)
 

---

Ključne besede:
prebava, hrana, higiena, žvečilni gumi, nafta, sestavine, umetno sladilo, ustna vodica, bakterije

 

Sorodni članki:

• Cena belega nasmeha
• Družbeni tabu – ustni zadah
• Zahrbtna angina
• Kje se začne zdravje dlesni?
• Sedem načinov za odpravljanje črevesnih zajedavcev

1,15625