Ena najpogostejših okužb naših najmlajših je soor v ustih in pod plenicami. Soor je izraz za glivično vnetje. Ste se kdaj vprašali, kako to, da lahko glivice napadejo tudi naše najmlajše? Ali ni vzrok za razvoj glivic napačen način življenja (stres, prehrana, zdravila itd.)? Dojenčki pa so življenje komaj začeli?

Glivice, kot zdrob posute bele obloge na ustni sluznici dojenčka, ki se težko mehansko odstranijo, se lahko pojavljajo ločeno ali sočasno z glivicami na ritki. Glivično vneta koža na ritki je videti pordela z luskasto belo zgornjo plastjo. Prizadeta mesta na koži dojenčka močno srbijo in pečejo. Vnetje se lahko sprva pojavi neposredno okrog anusa, pozneje pa se razširi na širše območje ritke ali tudi spolovila. Ko belo oblogo odstranimo, lahko koža pod njo zakrvavi. Dojenčka takšno vnetje seveda moti, saj ga zapeče vsakokrat, ko se v pleničke polula ali podela. Kadar so glivice v ustih, pa obloge in poškodbe sluznice dojenčka motijo pri sesanju, zato mu zlasti ob hujšem vnetju običajno ni do hranjenja. Sočasno s temi težavami pa lahko dojenčka zvijajo tudi krči v črevesju, zaradi česar lahko neutolažljivo joka. 

Čeprav so naši najmlajši družinski člani komaj pokukali na svet, se lahko že v prvih dneh življenja otepajo nadležnih glivic. Vzrok za njihovo prekomerno razraščanje je tudi pri dojenčkih zakisanost telesa. Kdaj in kako? Če smo nosečnost preživele v stresu, dehidraciji, nismo pazile na hrano itd. ter smo bile zaradi tega v stanju zakisanosti telesa, žal s tem tudi otroku nismo omogočile optimalnega začetka. Nadalje, če porod ni potekal brez zapletov, brez stresa in zdravil (zlasti antibiotikov), smo tudi v tem trenutku neugodno vplivali na njegovo telo. Če je, na primer, porodnica pred kirurškim posegom prejela še antibiotik, je bilo to lahko dovolj, da je bil ta v kombinaciji s stresnimi situacijami kaplja čez rob za pojav glivic pri novorojenčku. Prav tako je lahko dojen malček antibiotike ali njihove izločke zaužil tudi z dojenjem, če jih že ni užival zaradi vnetja v svojem telesu. To se, na primer, zgodi, če ima mamica vnetje dojke ali kakšno drugo vnetje, zaradi česar prejema antibiotike. Malčku poleg antibiotikov stanje zakisanosti povzročijo tudi premočni mlečni nadomestki. Mamice, ki ne dojijo, v upanju, da otroček ne bo lačen, raje pripravijo močnejšo, bolj gosto mešanico mlečnega nadomestka. Ne zavedajo pa se, da lahko otrok s tem zaužije tudi preveč beljakovin in ogljikovih hidratov, obenem pa premalo vode. Običajno dojenčkom le redke mamice ponudijo večkrat na dan tudi prekuhano navadno vodo. Iz podobnih razlogov se lahko glivice pojavijo tudi ob uvajanju goste hrane, nadalje ob driskah po cepljenjih itd. Torej dojenčku ni treba narediti dolge življenjske poti, da bi se srečal z glivičnimi težavami. In mi mu pri tem večinoma uspešno pomagamo. Vse to namreč povzroča padec njegovih imunskih moči, zakisanost in razmah glivic, ne le v ustih in na koži ritke, temveč tudi v črevesju. 

Čeprav je to velikokrat težko, pa je vendar nujno, da mamice v prvi vrsti skrbimo za lastno ravnovesje telesa in duha. Na ta način bomo same zdrave v vseh pogledih in sposobne brezpogojne ljubezni do otroka. To je najboljša preventiva tudi pred glivičnimi vnetji dojenčka. Tako bomo namreč lažje zaznavale in zadovoljevale otrokove potrebe. Ko pa se nam, in s tem tudi našim malčkom, zalomi in se glivice že pojavijo, potem pa lahko seveda zraven ponovnega prizadevanja nas samih po vzpostavljanju porušenega ravnovesja otročku pomagamo tudi na naraven način. Nujno je treba poskrbeti za ustrezno hidracijo, četudi nam strokovnjaki zagotavljajo, da malček ob dojenju ne potrebuje dodatne vode. Če trpi za vnetjem (pa tudi sicer), bo telo veselo dodatne vode, ki bo pomagala limfnemu sistemu pri čiščenju in razkisanju telesa. To še posebej velja, če je poletje, če imate v stanovanju vroče, ali če malčka celo kuha vročina. Dojenček se takrat izdatneje poti in izgublja vodo. Ker je ob pojavu soora v ustih in na ritki najverjetneje porušena tudi dojenčkova črevesna flora, je vodo, ki jo popije, smiselno okrepiti z dodajanjem probiotičnih pripravkov in/ali koncentrata sirotke. V ta namen lahko v čajni žlički vode zmešamo nekaj kapljic koncentrata sirotke in mu jih vsaj trikrat na dan pred dojenjem ali hranjenjem previdno vlijemo v ustka, da jih popije. Desnosučna mlečna kislina bo nahranila koristne mlečnokislinske bakterije v črevesju dojenčka in poskrbela za okrepitev črevesne flore. 

Z razredčenim koncentratom sirotke pa lahko vsaj trikrat na dan s pomočjo gaze, prepojene z njo, natremo tudi prizadeto ustno sluznico, pa tudi kožo na ritki ali sluznico na spolovilu. Razredčimo jo v razmerju 1:30 ali več, skratka toliko, da dojenčka ne bo peklo. Sirotko lahko dodamo tudi v kopel, ko dojenčka kopamo. Ob kopanju pa lahko uporabljamo tudi ognjičevo ali sivkino kopel. Pomembno je, da ritko po umivanju, pa tudi ob previjanju, dobro osušimo. Dojenčka redno previjajmo. Če imamo možnost, naj bo otroček tudi čim več brez pleničk ali pa mu privoščimo naravne bombažne pleničke, ki jih seveda peremo z naravnimi pralnimi praški, oreščki ali le s pralnimi kroglicami. Po izkušnjah mnogih mamic so glivice vidno izginile ob zamenjavi plenic. Poleg navedenega lahko ob sooru na ritki in spolovilu uporabimo tudi dvakrat destilirano eterično olje čajevca. Približno 1 kapljico lahko kanemo v 1 dcl prekuhane vode, namočimo vanjo gazo in natremo prizadete dele. V predelu ritke in spolovil pa je dobrodošla tudi naravna krema iz starodavnega drevesa Horopito.