Tokrat oznanjamo veselo novico za vse, ki že mesece ali leta iščete in čakate po antikvariatih, da pridete do svojega „zguljenega” izvoda knjige Ljudski zdravnik (Der kleine Doktor). Knjiga švicarskega naturopata Alfreda Vogla, ki je tokrat v slovenščino prevedena brez cenzure, bo na voljo to jesen!

Da je knjiga, ki je bila prvič izdana leta 1952 in je bila prevedena v dvanajst jezikov, tako potrebna slehernemu bralcu, ki mu je naravni pristop do zdravja blizu, priča tudi dejstvo, da je bilo od prve izdaje pa do danes prodanih čez 2,5 milijona izvodov! 

Alfred Vogel (1902–1996), švicarski naturopat, svetovni popotnik, raziskovalec življenja in zdravljenja naravnih ljudstev, predavatelj,…, je bil že kot otrok očaran nad neskončnim bogastvom rastlin in njihovimi zdravilnimi zmožnostmi. Navdušenost nad močjo narave pa z odraščanjem ni upadala, temveč je vse bolj prežemala njegovo celotno življenje in se dotikala vsega, česar se je v svojem življenju lotil. Bil je izjemen človek, ki je znal na preprost in razumljiv način tako bolne kot zdrave spodbuditi k ohranjanju povezanosti z naravo in k ohranjanju notranjega miru. 

Ljudje so cenili dobre nasvete, ki so jih bili deležni v njegovi trgovini z zelišči in zdravo prehrano, ki jo je odprl in vodil že z 21 leti. Z navdušenjem je na stotine posameznikov vsak mesec prebiralo njegovo revijo A. Vogel – Zdravstvene novice (A. Vogels Gesundheits Nachrichten), katere zametki so nastali, ko je bil star 27 let. Naj omenimo, da revija z istim naslovom v Švici še vedno izhaja. Še več, princip te revije (naravni pristopi do zdravja) pa se je prenesel tudi v mnoge druge države po svetu, ki želijo poleg naravnih, kakovostnih pripravkov Alfreda Vogla ljudem ponuditi tudi širši vpogled v naravo zdravja oziroma bolezni. 

Takšne mesečne novice v elektronski obliki imamo tudi v Sloveniji, nanje pa se lahko naročite na http://www.avogel.si/e-novice/e-novice_prijava.php. 

Svoj odnos do zdravljenja Alfred Vogel opisuje z besedami: „Zdravnik je kot vodič v hribe. Lahko hodi z vami in vam kaže pot, ne more pa vas nositi.” Zato je bilo tudi zdravljenje v njegovi mali kliniki, ki jo je ustanovil, ko je bil star 35 let, zelo nenavadno. Tako, na primer, njegovi bolniki niso poležavali v pižamah in čakali, da jim Alfred prinese svoja čudežna zdravila. Zbuditi so se morali že pred sončnim vzhodom, da so šli z njim v hribe, kjer jim je pokazal, katere rastline bi bile zanje koristne. Sami so jih nabrali, po povratku, ki je bil včasih tudi pozno zvečer, pa jim je pokazal, kako naj iz njih naredijo zdravilne pripravke. Ko pa niso bili v hribih, so se učili pridelati zelenjavo na biološki način in si iz nje pripraviti hrano za svojo ozdravitev. 

Tudi v času, ko se je na trgu pojavilo veliko njegovih pripravkov, je Alfred Vogel ostal zvest svojemu načelu, da je najbolje, da si svoje zdravilo vsak pripravi kar sam. Zato je, kljub nejevolji nekaterih svojih sodelavcev, na predavanjih brez zadržkov razlagal tudi recepte za svoje pripravke. Marsikatere pa je opisal tudi v knjigi Ljudski zdravnik. 

Mnogi so cenili njegova kakovostna naravna rastlinska zdravila, ki jih je sprva pripravljal sam. Pozneje se je domača proizvodnja naravnih zdravil precej razširila in pri svojih 61 letih, ko večina ljudi razmišlja o upokojitvi, je Vogel ustanovil družbo Bioforce AG, ki jo danes povsod po svetu poznajo po proizvodnji kakovostnih naravnih zdravil. 

Menda naj bi nekoč njegovim zdravstvenim nasvetom prisluhnil tudi sam Josip Broz Tito. To morda pojasnjuje tudi dejstvo, da je bila knjiga Ljudski zdravnik, ki je pustila močan pečat v svetovni družbi, po Titovi zahtevi prevedena tudi v jezike nekdanje Jugoslavije. 

Da je imela „šolska” medicina od nekdaj močan vpliv na naša življenja, kar je toliko bolj očitno danes, lahko vidimo tudi na primeru prvega prevoda Ljudskega zdravnika v slovenski jezik. Takratni prevajalci – trije zdravniki, kot lahko preberete v enem izmed starih izvodov navedene knjige, pravijo, da so si prizadevali, da bi besedilo ostalo kolikor mogoče nedotaknjeno, „le tam, kjer so pogledi šolske medicine pri nas iz utemeljenih razlogov precej drugačni,” pa so posegli vmes in besedilo prilagodili. „Imeli smo pred očmi nekatere nevarnosti, ki bi lahko nastale za bolnike, če bi pri hudih boleznih predolgo odlašali z obiskom pri zdravniku.”  Teh „nekaterih nevarnosti” pa je bilo očitno kar precej, saj so iz originala izločili cela poglavja, Voglu pa v besedilo vstavili celo priporočilo za uporabo določenih pripravkov, za katere verjetno še ni nikoli slišal (npr. Cedevite in podobnega). To so bili drugi časi zato verjamem, da so delali najbolje kar so takrat iz uradnega stališča in osebnega prepričanja lahko. 

Zdaj pa lahko rečemo, da bomo končno brali Ljudskega zdravnika v izvirni obliki in spoznali avtentične zapise Alfreda Vogla ter s tem poglede in nasvete, tudi ob tistih obolenjih, za katere „šolska” medicina meni, da so izključno njena domena. Navsezadnje smo mi sami tisti, ki smo odgovorni za svoje zdravje in izbiro načina zdravljenja, če nastopi bolezen!

Čemu naj bo knjiga Ljudski zdravnik v vaši hiši in kaj lahko naredi za vas? Ljudski zdravnik ima preprosto nalogo. Pokazati vam želi, koliko dobrih pomočnikov lahko najdete v svoji hiši in njeni okolici! Da imate pri roki večjo ali manjšo domačo lekarno, je odvisno pač od tega, kje živite. Zdravila imate v kuhinji, v predsobi, v kleti ali celo v jedilnici. Tudi na svojem vrtu boste našli marsikaj koristnega. Če prebivate v naravi, vam travniki, polja in gozdovi ponujajo pravo obilje zdravil. Če bi lahko vedeli za vso pomoč, ki jo skriva narava po gozdovih, poljih, livadah in soteskah vzdolž potočkov in rek, bi Ljudski zdravnik prekmalu postal Veliki zdravnik, zato pa vam Ljudski zdravnik nudi in svetuje tisto, kar nam je bilo do zdaj na vrtu bogate narave dosegljivo. Razodene vam, kakšna čudovita lekarna se skriva v vaši hiši. 

Osupnili boste, kako lahko povsem preprosta hranila ob ustrezni priložnosti uporabite kot zdravila. Naj vas ne preseneti, ko boste ob prebiranju Ljudskega zdravnika ugotovili, da v domačo lekarno sodijo: moka, nerafiniran sladkor, voda, kvalitetno olje, sol, jajca, skuta, krompir, korenje, ohrovt, zelje, čebula, česen, hren, peteršilj, kopriva, kislica in poleg mnogih običajnih snovi celo lesni pepel.