Vračanje k naravi in naravnim ritmom lahko pomaga tudi utrujenim in izčrpanim očem. To je za zaščito oči priporočal tudi Alfred Vogel.

Dokler ni bilo umetne razsvetljave, s katero lahko poljudno podaljšujemo dan, smo hodili spat pravočasno. Temu ustrezno je bilo tudi manj ljudi z bolnimi, slabotnimi in utrujenimi oči, kot jih je danes. Zato preizkusite povsem preprosto in svojevrstno zdravilo – kolo časa pomaknite nazaj in bodite štiri tedne brez električne razsvetljave, je v knjigi Ljudski zdravnik zapisal Alfred Vogel! Kako?!? Preprosto, pravi Vogel, temu magičnemu tehničnemu dosežku in udobnosti sodobne razsvetljave se izognete tako, da v tem času preprosto ne prižigate luči (seveda tudi ne zaslonov, ki jih napaja elektrika). Razbolele, pekoče in utrujene oči, ki nočejo več služiti, kot je treba, si bodo zaradi te usluge že kmalu opomogle. Da kljub najboljšim namenom ne bomo zapadli v skušnjavo in v mraku prižgali luči, moramo temu ustrezno spremeniti življenjski slog in urediti delo.

Nekoč so se ljudje v mraku sprostili, spočili in se pripravili, da dan zaključijo s krepčilnim spancem; poskusimo še sami štiri dolge tedne ravnati enako. Kmalu se bomo prepričali, zakaj je narava ustvarila dve vrsti svetlobe, žarečo sončno luč in milo, pomirjujočo lunino svetlobo. »Poskusi delati v medli svetlobi lune. Ne boš dolgo voljan. Mesec te bo uspaval, in če boš pustil delovati čaru lune, se boš pogreznil v globok, miren spanec. Če boš noči pustil njene pravice, se boš ob prvem sončnem žarku vesel prebudil, ne da bi bil zaspan in utrujen, z občutkom, da se nisi dovolj spočil in bi se želel obrniti še na drugo stran in spati dalje. Kar bi moral utrujen opraviti pri umetni svetlobi, boš ob polni jutranji svetlobi igraje dokončal. Presenečen boš, kaj lahko naredi naravni način življenja. Hkrati pa boš začuden, kako si se okrepil in kako so se hkrati popravile tudi tvoje oči.« 

Umetna luč, ki leta in leta nenaravno obremenjuje in izčrpava naše oči, ne bo več delovala škodljivo, če bomo svoje življenje prilagodili dnevnemu ritmu, ritmu dneva in noči. Tak je pač naravni, biološki red. Bolj ko se temu redu upiramo, bolj trpijo naše oči in videti je, da kmalu ne bo sodobnega človeka, ki ne bi nosil očal. Premalo mislimo na posledice svojega nenaravnega življenjskega sloga. Tako smo se pogreznili v umetno atmosfero, da ne znamo več prisluhniti naravi, da bi od nje izvedeli in se poučili o naravnem ritmu stvari. 

Kaj bi bilo z rastlinami, če bi bile dan in noč izpostavljene umetni svetlobi in se ponoči ne bi mogle spet obnoviti? Njihove celice bi se utrudile in okvarile, normalna dejavnost bi se zmanjšala. Zakaj se še človek kot krona stvarstva ne podvrže harmoničnim zakonom narave? Zakaj naj bi tisti, ki bi lahko zgodnje jutro izkoristil kot krepčilno darilo, namesto tega ob čudovitem sončnem dnevu ležal v postelji in spal, potem pa ponoči poskušal nadomestiti vse, kar je zapravil zjutraj? Zakaj nemirne noči namesto spanca pred polnočjo, ki nas utrdi za delo prihodnjega dne? 

»Počivajmo, ko mine dan, da bi mogli spet krepki na delo, ko pride zmagovito jutro. Naše oči in vse naše telo bodo imeli blagodejno korist od tega naravnega utripa. Posebno pomlad in poletje nas vabita, da bi to poskusili. Zima se zbudi šele, ko se pojavi luč, a na žalost s tem podaljša tudi dan in ga raztegne v noč. Zato se odločimo za očem in ne nazadnje celotnemu telesu koristne ukrepe na veselo pomlad. Ozdraveli in okrepili se bomo, če bomo svojim očem naklonili delo pri dnevni svetlobi in jih obvarovali umetne svetlobe žarnic ponoči.«

»Dokazano je, da ob napornem psihičnem delu oko zelo trpi. Zato toliko bolj naravno in neprisiljeno bomo živeli (in delali), toliko bolje bo to za naše oči,« je menil Vogel. Če ste utrujeni od dela, spanec pred polnočjo nedvomno koristi tudi očem. Če se ne morete pomiriti, sprostiti in zaspati, pomaga pripravek iz baldrijana ali hmelja, pa tudi kapljice iz soka svežega cvetočega ovsa.

Solzne žleze, skrite v jamicah zunanjega zgornjega očesnega kota, se ne praznijo le med jokom. Pomembne so tudi za zaščito očesa, saj s tem, ko vlažijo veznico in roženico, preprečujejo izsušitev, hkrati pa odplavljajo bakterije, prah in tujke. Vsako težavo, kot je denimo vnetje nosnega kanala in solznega mešička, zato čim prej odpravimo, da bodo oči deležne ustrezne nege. Vnetje solznega mešička lahko pomirimo s toplimi zeliščnimi obkladki iz kamilice in smetlike. Pri blagih vnetjih izdatno pomaga tudi izpiranje oči s toplim čajem iz slezovih korenin, ki smo mu dodali nekaj kapljic Voglove tinkture iz ameriškega slamnika. Ljudje, ki delajo v prašnem okolju, si morajo vsak dan očistiti veke (pri tem naj bodo oči zaprte) z vato, namočeno v tinkturo iz ameriškega slamnika. (Kako jo pripravite, smo nedavno pisali v naših novicah.) S tem boste odstranili umazanijo, prah in bakterije. Pri morebitni zamašitvi solznega kanala so dobrodejni obkladki iz gline, pripravljene v presličinem čaju. Če se stanje ne izboljša, obiščite zdravnika. Kadar se vnamejo očesne veznice, oči izpirajte s čajem iz smetlike in ognjiča.

Korenje vsebuje veliko očem koristnega provitamina A, zato je Vogel svetoval tudi kuro s svežim korenčkovim sokom. Ker so pomemben sestavni del mrežnice (del očesa, ki nam omogoča videti to, kar gledamo) tudi DHA omega 3 maščobne kisline, je koristno uživati dovolj omega 3 maščobnih kislin, bodisi s hrano bodisi v obliki prehranskih dopolnil. Med temi je zdaj na voljo tudi Voglov omega 3 kompleks iz lanenega olja in alg.