Skupaj razkrivamo

11.10.2012

Spregledano bistvo prebave
Besedilo: Sanja Lončar

Verjetno si bodo naš čas zapomnili po največjem številu teorij o prehrani. Ko bi vsaj naše zdravje odražalo vso to pamet, s katero smo obkroženi! Vendar pa je prav nasprotno – pogled na povprečnega zahodnjaka in še bolj pregled njegovih prebavil razkriva dejanske dosežke naše civilizacije. 

20 % predebelih otrok že do 5. leta starosti, več kot polovica ljudi, ki jim v črevesju vladajo kvasovke, rak črevesja kot najbolj razširjena oblika raka, rekordna prodaja zdravil proti kislini, obenem pa rekordni primanjkljaj pomembnih vitaminov in rudnin v naših telesih. 
Pri vsem hrupu znanstvenikov in strokovnjakov za takšne in drugačne diete je morda čas, da se vrnemo k osnovnim vprašanjem – Zakaj sploh jemo? Kaj sploh je prebava? 

Začnimo pri črki A …
Spomnim se gospe, ki se je nenehno pritoževala: „Ure in ure kuham, moji pa to v nekaj minutah zmečejo vase in naslednji dan vse to konča v školjki. Kje je tu smisel?!”

Ste se tudi sami kdaj vprašali, v čem je smisel prehranjevanja? Je to res izguba časa, ki nam ga še tako primanjkuje? Če je tako, so tablete, praški in mešalci dober odgovor na potrebe sodobnega časa. Čim prej dajmo „v žilo” to, kar celice potrebujejo, pa smo dosegli svoj cilj. Preprosto preskočimo pripravo, žvečenje, presnovo in si prihranimo energijo ter čas za kaj drugega?

Če pa za trenutek pustimo na strani vso visoko tehnologijo sodobnega časa in novodobne teorije o prehranjevanju ter sprejmemo misel, da smo ustvarjeni popolni in da ima v tej popolnosti tudi proces prebave svojo vlogo – potem se zorni kot spremeni. 

Ali ste kdaj pomislili, kakšen čudež je naša presnova? Zaužijete kruh, jabolka, korenček in iz tega naslednji dan nastanejo encimi, hormoni in nove celice v vašem telesu. Vaša presnova je sposobna ustvariti nekaj, kar ni ne kruh, ne jabolka, ne korenček, temveč nekaj veliko več – morda celico vaših možganov, ki vam bo pomagala pri umnih funkcijah, celico vaše roke, ki bo jutri tipala in premikala stvarstvo, celico vašega nosu, s katero boste lahko vonjali svet, ki vas obkroža.

Mnogi verniki vsak teden po mašah jedo kristusovo telo (hostija) ali simbolno pijejo njegovo kri (vino), pa še niso ozavestili, kar jim je učitelj, v katerega verjamejo, želel sporočiti. Ta čudež, da iz kruha nastane nekaj več – da nastane telo, ki ima razum in zavest –, je cilj vaje, ki ji preprosto rečemo prebava. 

Vsakič ko pripravljamo hrano, imamo možnost, da njeni energiji pridodamo svojo. Da jo prepojimo s svojo zamislijo, ustvarjalnostjo, ljubeznijo. Vsakič ko nekaj zaužijemo, imamo priložnost vaditi, kako se snovi razstavljajo in ponovno sestavljajo v nekaj bolj zapletenega, kar preseže materialne sestavine, iz katerih je nastalo. 

Če na prebavo pogledamo s takšnim razumevanjem, potem preskakovanje „vaj” ne pelje nikamor. S prehrano, pri kateri imajo naša prebavila vse manj dela, postajamo vsak dan manj sposobni prebaviti in preobraziti hrano. Nismo več soustvarjalci, smo le uporabniki. In današnja družba želi prav to. 

Narava ima preprosto logiko. Kar ne uporabljamo, peša. 
To potrjuje nešteto raziskav. Če hrane ne grizemo, bodo dlesni vse slabše, če ne uporabljamo mišic, te atrofirajo, če ne razstavljamo hranil in z metabolizmom ustvarjamo oblike vitaminov in rudnin, ki jih telo potrebuje, bomo vse bolj odvisni od sintetiziranih snovi. 

V zadnjem času se je takšna deformirana logika – da je najbolje vse zaužiti že pripravljeno – razširila tudi na področje hormonov.

Med nadomestki so seveda velike razlike. Ni nepomembno, ali boste zaužili naravne vitamine ali sintetizirane. Tudi pri naravnih so lahko razlike – nekatere oblike so takšne, da je to le surovina, iz katere bo telo naredilo dokončno obliko, ki jo potrebuje. Nekatere pa ne zahtevajo nobene „dodelave” in sodelovanja prebavil. Ponudniki prav to navajajo kot njihovo prednost ter se hvalijo z zelo hitro absorbcijo in s hitrimi rezultati, kljub temu pa mi nikoli ne odgovorijo na vprašanje, v kakšnem stanju bodo naša prebavila, ko bomo nehali jemati takšne hitro razpoložljive beljakovine, vitamine, encime, rudnine in podobno. Bomo na enakem ali na slabšem kot pred začetkom jemanja? Bo naše telo še vedno znalo presnoviti tudi zapletena živila, če tega že mesece ni počelo?

Razlika med Indijci, ki ne uživajo mesa in kljub temu nimajo primanjkljaja vitamina B12, in Evropejci, pri katerih se primanjkljaj vitamina B12 vse bolj kaže, pa je le v tem, da znajo prvi tudi iz predoblik vitamina B12 ustvariti uporabni vitamin B12. Dobesedno ga delajo iz bakterij, ki so sestavni del zemlje in prahu, ki jih obkroža. 

Tudi pri marsikaterem drugem dragocenem hranilu je podobno. Ali ste se kdaj vprašali, zakaj z leti pridelamo vse manj koencima Q10 ali kolagena? Je to res omejitev biološke ure ali smo enostavno dvignili roke in nimamo več ne energije ne sposobnosti, da naredimo bolj zapletene molekule, kot je, denimo, kolagen? 

Vaja dela mojstra!
Prav nič nimam proti temu, da živimo v času, ko lahko dobesedno vsako znano hranilo kupimo v vseh možnih oblikah. Včasih takšno pomoč potrebujemo. Če ležite v bolnišnici po operaciji, vam zagotovo ne pride na misel, da bi naredili 10 sklec in počepov, saj bi si s tem v tistem trenutku le škodovali. Veste pa, da boste morali po končanem zdravljenju svoje opešane mišice postopoma vrniti v staro formo.

Če ima otrok težave pri matematiki, ni rešitev v tem, da ga matematike oprostimo. Izkušen pedagog bo ugotovil, kaj otrok zna in česa ne, nato pa bo na podlagi tega postopoma premikal mejo snovi, ki jih učenec lahko obvlada. 

Podobno je s prebavo. Tudi na tem področju ne moremo eksperimentirati po načelu „kar nas ne ubije, nas bo okrepilo”. Če ne morete prebaviti težje hrane, ne boste izboljšali svoje kondicije s tem, da začnete prav to, zaradi česar vam je slabo, uživati v večjih količinah. Vendar tudi popolno prenehanje uživanja zahtevnejših živil ni rešitev, saj bo kondicija prebavil vse slabša. 

Pravo vprašanje je, zakaj nečesa ne morete prebaviti? Kaj je treba storiti, da bi to zmogli?
Pri tem seveda ne mislim, da bi se morali siliti uživati smeti, ki jih danes industrija imenuje živila. Tudi ne mislim na to, da bi se silili zaužiti živila, na katera ste alergični. V mislih imam predvsem zelo kakovostna živila, kot so stročnice, jedrca, kislo zelje, …, s katerimi ima vse več ljudi težave in jih ne zmore prebaviti brez zapletov – zato menijo, da je rešitev, da tega ne uživajo več.

Soustvarjalci na delu
Kdor na takšen način razmišlja o prebavi, se je veseli, kot naši priložnosti, da vsak dan znova krepimo svoje ustvarjalne moči. Živila so le „glina”, s katero vadimo umetnost preoblikovanja. Tako krepimo svoje moči, da neposredno začutimo, katero hrano potrebujemo, obvladujemo načine njene obdelave in preoblikovanja, nato pa iz takšnega gradiva dobesedno ustvarjamo svojo prihodnost – svoje telo, v katerem bomo prebivali jutri in s katerim bomo soustvarjali svet prihodnosti.

Človek ni to, kar jé, človek je to, kar prebavi! Eni so v tem vse bolj uspešni, drugi pa vse bolj nebogljeni. Zato je dobro tudi iz tega zornega kota pogledati ozadje različnih teorij prehrane. 
Ali menite, da bi lahko človek, ki ne zmore preoblikovati kruha v lastno telo, zmogel nekaj bolj zapletenega? Podjetje? Državo? Družbo?

Ključne besede:
prehrana, zdravje, črevesje, kvasovke, rak črevesja, vitamini, prebava, dieta, presnova, energija, B12, živila

 

Sorodni članki:

0,5473633

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: