Skupaj razkrivamo

26.8.2008

Iz kakšnega »testa« bodo naši otroci?

Angleži odločno spreminjajo prehrano otrok
V Angliji so se lotili izboljšav v šolski prehrani celovito s projektom Hrana za življenje (Food for Life). Ekološko združenje Soil Association, podprto z zvezdnikom Jamiejem Oliverjem, je uspelo šolske oblasti in politike prepričati, da je nujna korenita sprememba v šolski prehrani. Nekaj Jamiejevih inovativnih poskusov prevzgoje otrok, kuharic in šolskih oblasti smo lahko spremljali tudi na naših TV sporedih. Tisto, česar ne vemo, pa je epilog, ki so ga predstavili na letošnjem sejmu BioFach 2008, ki je bil pred kratkim končan v Nürnbergu.
Zgodba o uspehu Anglije je primer odločnosti, ki edina lahko pripelje do rezultatov. Kampanja »Hrana za življenje« je dodobra pometla z vso nezdravo navlako v avtomatih in na policah šolskih restavracij.

Prepovedali so prodajo slaščic, sladkanih pijač in nezdravih prigrizkov. Namesto tega so povečali prodajo mleka in jogurtnih napitkov, sadnih sokov in vode. Na jedilniku ni več ocvrtih jedi in obdelanih mesnih izdelkov. Kruh in kakovostna voda sta na voljo brezplačno, sadje in zelenjava sta na jedilniku vsaj dvakrat na dan. Število eko obrokov v šolah se je v dveh letih podvojilo – s 700.000 leta 2004 na 1.500.000 leta 2006. Država podpira projekt s 25 milijoni evrov, ki so jih zagotovili iz sredstev nacionalne loterije.

Opazni so pritiski industrije hitre prehrane, ki je s tem veliko zgubila, in v medijih ne manjka iskanja napak v novem sistemu prehrane, vendar kaže, da bo projekt zdržal.

Z oktobrom 2007 se je začela nova faza projekta, v katerem so 3500 šol in Soil Association pristopili k partnerstvu za zagotavljanje lokalne oskrbe. Cilj dejavnosti je povečati delež svežega sadja in zelenjave, ki jih bodo šole dobivale od lokalnih eko dobaviteljev. Cilj udeleženih šol pa je približati se »zlatemu standardu«, kar pomeni, da bodo uporabljali 50 % živil lokalnih dobaviteljev in 30 % eko izdelkov. Nekatere šole v svoji ponudbi že danes dosegajo 60-odstoten delež eko izdelkov. V letu 2006 je 53 šolskih restavracij celo pridobilo eko certifikat, kar pomeni, da so se odločili skoraj celotno ponudbo in način priprave hrane prilagoditi ekološkim standardom.

Italija – vsak dan milijon eko obrokov
V Italiji so se z eko prehrano v javnih ustanovah začeli resno ukvarjati že leta 1999. Začelo se je na ravni lokalnih skupnosti, kar je omogočilo zadosti izkušenj, na katerih sloni tudi nova zakonodaja, ki zdaj ureja to področje. Tako se je vlada regije Emilija – Romanja že konec leta 2002 odločila, da bodo v vrtcih in v nižjih razredih osnovnih šol otrokom stregli le 100-odstotno ekološke obroke.

Leta 1996 so naši sosedje imeli 69 šolskih eko restavracij. Do leta 2006 pa se je to število podeseterilo – zdaj imajo že 658 šolskih eko kuhinj. Še vedno so vodilne na tem področju regije Emilija – Romanja (127), Lombardija (111) in Toskana (80). Danes se v italijanskih šolah vsak dan postreže milijon eko obrokov.

Francija – lokalno in ekološko
Tudi v Franciji so zakonodajo o javnih naročilih v prejšnjih letih spremenili tako, da je olajšala razširitev eko ponudbe v šolskih restavracijah. Francija je v šolah začela s kampanjo »Jej lokalno, jej ekološko«, ki ima svoje korenine v gibanju izpred enega desetletja. Leta 2000 so v šolah postregli 400.000 obrokov, leta 2006 pa že enajstkrat več (4.500.000).
Iniciativo podpira organizacija »Un Plus Bio«, ki deluje po vsej Franciji in je odgovorna za širši projekt »Eko obroki v poslovnih menzah« (Organic meals in industrial catering).

Kje smo v Sloveniji?
Vedno nas spravi v slabo voljo, ko ugotovimo, koliko zaostajamo za svojimi sosedi. Vemo, da se ne moremo primerjati v absolutnih številkah, vendar tudi primerjava na osebo kaže žalostno zaostajanje. Če imajo Italijani eko prehrano v 650 šolah, bi jih – upoštevajoč razliko v velikosti – morali mi imeti dvajsetkrat manj, to je vsaj 35 šol. V primerjavi z Angleži pa bi glede na njihovih 3.500 šol to v sorazmerju pomenilo ____ slovenskih. V resnici pa nimamo nobene! Še huje – jedilniki v naših šolah so bližnjica do vseh zdravstvenih težav, ki jih pametne države zdaj poskušajo reševati z zgoraj opisanimi ukrepi.

Ni nujno, da je vse ekološko, vendar tudi ni nujno, da otrokom strežemo oksidirano, rafinirano in nezdravo pripravljeno hrano, ki je najslabše, kar si lahko zamislite. Mnoge šolske kuhinje so HACCAP (protokole o varni hrani) razumele kot prepoved, da bi karkoli pripravili sami. Tako otroci dobijo originalno pakirana živila, kar pomeni trajna živila z vsemi dodatki, ki zagotavljajo trajnost, lep videz, dober okus in podobno. Beli kruh, rogljičke, pice, salame, hrenovke in drugo navlako boste kot starši plačali dvakrat. Prvič kot prispevek za malico, drugič pa, ko vas bo zdravljenje otroka drago stalo.

Uspehi v drugih državah slonijo na treh stebrih:
1. Na dobro razviti lokalni ponudbi eko živil, ki je zaradi narobe usmerjene politike, v Sloveniji nimamo.
2. Na aktivnih in dobro organiziranih nevladnih organizacijah, ki v Sloveniji vegetirajo in jih država, če niso »pridne«, ne podpira.  
3. Na ozaveščenih starših, ki jih pri nas še vedno ni dovolj.
Zavedati se moramo, da se v nobeni državi težave niso lotili od zgoraj. Vedno je pobuda, zahteva in energija za spremembo prišla od spodaj: od ljudi, kot ste vi, ki zdaj to berete. 

---

Ključne besede:
prehrana otrok, hitra hrana, šolska restavracija, eko

 

Sorodni članki:

• A. Vogel - Vročina kot alarmni zvonec
• Zdravilne rastline za bolezni srca in ožilja
• Zakaj otroci vse slabše vidijo?
• Vročina kot alarmni zvonec …

0,03125