Skupaj razkrivamo

20.3.2019

Proti sezonskim alergijam z biološko medicino
Besedilo: Petra Potočnik

Če bi si morala izbrati najljubši letni čas, bi bila to zagotovo pomlad! Sveže zelena, ki obarva puste gozdove, belo-rumeni travniki, polni regrata in ivanjščic, cvetoče češnje, jablane, breskve …, osvežujoč zrak po pomladnem deževju in prvo toplo sonce v letu. Vendar, kar je zame pravljica, marsikomu predstavlja nočno moro. Vse več je namreč ljudi, ki jih pestijo sezonske alergije in ne doživljajo takšne radosti ob prihodu pomladi. 

Po različnih virih podatkov se s težavami sezonskih alergij srečuje vsaj četrtina ljudi, nekateri viri celo omenjajo, da se pravzaprav vsak drugi človek vsaj enkrat v življenju sreča s to tegobo. Največ težav se prične v spomladanskem času, ko se narava prebudi, zacveti in po mrzli zimi vabi ven v svoj objem. Žal se temu klicu narave mora marsikdo, ki ga pestijo sezonske alergije, odreči in to prelepo obdobje preživeti v zaprtih prostorih. 

Kakšne rešitve obstajajo za omenjene težave v biološki medicini? 
Pogled biološke medicine na sezonske alergije je drugačen od klasično poznanih pristopov. Biološka medicina razume, da se v ozadju izražanja sezonskih alergij najpogosteje skriva primarna alergija ali intoleranca na določena živila, ki pa je posamezniki zaradi vsakodnevnega uživanja istih živil in ne pretirano jasnega izražanja, niti ne prepoznajo. Če gremo še korak nazaj, se alergija ali intoleranca na določeno živilo sproži, kadar delovanje črevesne stene ni optimalno zaradi stanjšane in poškodovane sluznice. Vzrok za stanjšano sluznico pa je najpogosteje porušeno ravnotežje mikroorganizmov (disbioza) v črevesni mikrobioti, ki je med drugim zadolžena tudi za zaščito sluznice.  

Čeprav se v sistemu biološke medicine nikoli ne zdravi diagnoze, temveč vedno posameznika, še vedno obstajajo določene splošne smernice, ki lahko pomagajo k boljšemu zdravju širši populaciji:  
1) Uravnoteženje črevesne mikrobiote. Kadar črevesna mikrobiota ni uravnotežena, je tudi nastajanje histamina višje in posledično je več izražanja alergijskih reakcij. Mikrobiota se uravnoteži z uživanjem večstopenjsko fermentiranih napitkov, ki vsebujejo več deset različnih vrst dobrodejnih efektivnih mikroorganizmov (EM). Poleg se uživajo še naravne maščobne kisline omega-3 v obliki trigliceridov, kar vpliva še na modulacijo komensalnega dela mikrobiote. Neuravnotežena črevesna mikrobiota botruje tudi pomanjkanju določenih mineralov, ki jih je iz tega razloga smiselno dodajati k prehrani (Ca/Mg, Zn/Se).
2) Sprememba prehrane. Če živila, ki povzročajo sezonske alergije, niso poznana, je smiselno za obdobje vsaj 3-6 tednov iz prehrane izločiti vse, kar vsebuje kravje mleko, pšenico in rafiniran sladkor. Tudi vsa druga živila, ki povzročajo upad energije ali neprijetnosti v trebušni votlini, naj se v tem obdobju izločijo. Priporočljivo je uživati čim več sveže sezonske zelenjave, veliko vlaknin, fermentiranih živil in maščobnih kislin omega-3  ter piti zadostno količino vode in zeliščnih čajev. 
3) Dodatna podpora črevesni steni in imunskemu sistemu z izbranimi biorazpoložljivimi polifenoli, kot so kurkumin, kvercetin in resveratrol, ter biodostopnimi vitamini, kot so A, C, E in D.  

Obstaja velika verjetnost, da bo sledenje zgornjim priporočilom marsikoga rešilo iz začaranega kroga alergij. Praktične izkušnje kažejo, da vsaj 80 % ljudem, ki se odločijo za tak celovit pristop in vztrajajo vsaj 9 tednov, ta prinese bistveno olajšanje. Slednje se lahko pojavi že zelo hitro, a to ne pomeni, da se lahko takoj vrnete nazaj k običajnemu življenjskemu stilu. Vzroki za izražanje težav so se kopičili dlje časa in ko so se le-te izrazile, so se le prelili čez rob. Olajšanje še ne pomeni, da jih ni več, temveč le, da smo spravili njihovo gladino nazaj pod rob, torej je potrebno še nekaj časa vztrajati, da se izprazni večji del. Le tako se bodo rezultati lahko obdržali dolgotrajno.  

___________________________________________________________________
Večja nagnjenost k alergijskim reakcijam obstaja tudi v primerih, ko je v telesu premalo maščobnih kislin omega-3 in obenem preveč maščobnih kislin omega-6, kar je v zadnjih desetletjih dokaj običajno tudi v našem okolju. To povzroča prekomerno nastajanje PGE2, ki povečuje verjetnost alergijskih odzivov. Zanimive so predvsem študije, ki preučujejo delovanje tega mehanizma v času nosečnosti in izražanje na zdravju dojenčkov. Rezultati so namreč pokazali, da uživanje ribjega olja z višjimi odmerki maščobnih kislin omega-3, EPK in DHK, lahko zmanjša preobčutljivost na običajne alergene v živilih in pojav atopičnega dermatitisa v prvem letu življenja, z možnostjo, da učinek delovanja sega vse do obdobja adolescence*. Obenem so bili zmanjšani tudi pojavi astme in drugih vrst oteženega dihanja. 

*Elizabeth A. Miles et al.:  Can Early Omega-3 Fatty Acid Exposure Reduce Risk of Childhood Allergic Disease? (2017) 

Ključne besede:
alergija, cvetni prah, dermatitis, mikrobiota, črevesje, intoleranca, disbioza, omega-3,

 

Sorodni članki:

0,015625

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: