Naša slinavka v preteklosti ni imela težav z urejanjem sladkorja v krvi. Ljudje so zelo redko uživali živila z visokim glikemičnim indeksom. Bele moke skorajda niso uporabljali, belega sladkorja pa še pred sto leti večina prebivalstva sploh ni poznala. Za druge sladkorje in škrob, ki so jih ljudje zaužili s krompirjem, korenčkom, peso, medom … so odlično poskrbele začimbe. 

Od 50 začimb, kolikor smo jih opisali v knjigah Ščepec rešitve in Ščepec védenja, jih kar 27 pomaga urejati raven sladkorja v krvi. Še zanimivejše je, da različne začimbnice to počnejo na različne načine. Prav v tem se zrcalita ustvarjalnost in inteligenca narave, ki ne silita le v eno smer, temveč prepoznavata prednosti, ki jo prinašajo različni pristopi. 

Znanost se dandanes ukvarja predvsem z glikemičnim indeksom živil, diabetiki pa upoštevajo le ta podatek. Toda četudi uživamo živila z visokim glikemičnim indeksom, lahko njihovo delovanje upočasnimo z začimbami. Značilna predstavnika te skupine začimb sta ingver in njegova sorodnica kurkuma. Z njuno pomočjo bo presnova v želodcu resda stekla hitreje, vsrkavanje sladkorja iz črevesja pa bo potekalo počasneje. Prav zato ingver ne sme manjkati v bučni, korenčkovi ali krompirjevi juhi ter v smutijih in sadnih sokovih. 

Ko sladkor že plava v krvi, je naloga inzulina v tem, da čim prej potrka na vrata celic. Ko ga tam prepoznajo inzulinski receptorji, se celice odprejo, tako da ga lahko uporabijo. Težave nastanejo, če inzulina nimamo dovolj. V tem primeru sladkor potrebuje več časa, da zapusti krvni obtok, mi pa imamo več časa presežek sladkorja v krvi. 

Preden nam v krvi namerijo presežek sladkorja, v našem ožilju že dolgo poteka tiha vojna. Inzulin je groba snov, ki dokaj nasilno odpira vrata celic, zato se mu te sčasoma začnejo upirati. Temu strokovno pravimo inzulinska rezistenca – za enak učinek potrebujemo vse več inzulina. Toda velike količine inzulina so enako nevarne kot velike količine sladkorja v krvi. Oboje namreč poškoduje naše ožilje.

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 

Je to, da vas na vsaki prireditvi vabijo, da si izmerite krvni sladkor, res preventiva? Prava preventiva bi bila, če bi vas od malih nog učili, kako po naravni poti uravnavati raven sladkorja v krvi in tako preprečiti nastanek diabetesa.

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 

Receptorje, ki varujejo vhod v celico, je mogoče tudi nežnejše prepričati, naj se odprejo in sprejmejo sladkor, kot to počne grobi inzulin. Tozadevno je največji očarljivec cimet, saj mu uspe doseči, da inzulinski receptorji na stežaj odprejo vrata celic, četudi nimate dovolj inzulina. Prav zato je cimet najmočnejši znani antidiabetik. Ocenjujejo, da je mogoče z njegovo pomočjo pospešiti uravnavanje ravni sladkorja v krvi, pri čemer potrebujemo za tretjino manj inzulina, kot bi ga sicer. Zato je cimet v veliko pomoč utrujeni trebušni slinavki. Ne moremo pa pričakovati, da bo pomagal pri diabetesu tipa 1, saj je le pospeševalec in ne nadomestek za inzulin. 

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 

Če naj se zmanjša število diabetičnih bolnikov (ne pa da jih le odkrivajo in nato do smrti zdravijo), bi bilo veliko bolj modro redno preverjati raven inzulina v krvi, saj ta težave napove že dovolj zgodaj, ko je mogoče stanje izboljšati z manj dramatičnimi ukrepi. 

V tretjo skupino sodijo začimbnice, ki pomagajo krepiti trebušno slinavko. O koriandru vemo, da pospešuje izločanje inzulina in drugih encimov. Tudi kurkuma izboljšuje delovanje trebušne slinavke. Skupaj delujeta še močneje kot vsak posebej, zato kurkumo in koriander redno uporabljajte za začinjanje riža, testenin, krompirja …

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 

Ne, to je vse, kar znamo razložiti. Inteligenca začimbnic je namreč za znanost še vedno velika uganka. Kako drugače razložiti zanimive poskuse s kuminovim čajem, ki zniža raven sladkorja, če ga je v krvi preveč, če pa so njegove vrednosti normalne, nanje nima nikakršnega vpliva. Enako so ugotovili tudi za origano. (Več o obeh raziskavah si lahko preberete v knjigi Ščepec rešitve.) Najzanimivejše je naslednje: pri obeh poskusih so preverjali tudi raven inzulina v krvi in znanstveniki so s presenečenjem ugotovili, da ne origano in ne kumina ne vpliva na raven inzulina. Kako dosežeta tak učinek, ni znano, vendar pa je izredno dragocen!

Tudi pehtran naši kulinariki ni tuj, ne zavedamo pa se, kako dragocen je pri urejanju ravni sladkorja v krvi. Da gre za veliko moč, priča tudi raziskava, ki so jo opravili z alkoholnim izvlečkom pehtrana (na trgu je na voljo pod imenom Tarralin). Ko so torej alkoholni izvleček pehtrana primerjali z znanimi zdravili proti diabetesu, kot sta Metformin in Troglitazon, so sedemdnevni poskusi na laboratorijskih miškah prinesli nadvse zanimive rezultate. Z uporabo alkoholnega izvlečka pehtrana so dosegli, da se je raven krvnega sladkorja znižala za 24 odstotkov, koncentracija inzulina v krvi pa je bila v primerjavi s kontrolno skupino za 33 odstotkov nižja. Pri uporabi sintetičnih zdravil se je v primerjavi s kontrolno skupino raven krvnega sladkorja znižala za 28 do 41 odstotkov, raven inzulina pa za 48 do 52 odstotkov. Zanimivo je, da pri zdravih miših pehtran ni povzročil sprememb ravni sladkorja v krvi, kar je še en dokaz o tem, kako pametna je narava. (Phytomedicine, 2006, 13 (8), str. 550–557).

Ker v nasprotju s sorodniki iz skupine Artemisia (pelini) pehtran ne vsebuje potencialno nevarnih snovi, kot je tujon, lahko iz njega tudi sami pripravimo varen alkoholni izvleček. Za nameček še podatek, da so že opravili toksikološke študije, ki so pokazale, da je varen odmerek alkoholnega izvlečka pehtrana za dolgotrajno jemanje 1000 mg (1 g) na kilogram telesne teže. Celo enkraten odmerek 5000 mg se ni izkazal kot toksičen. 

Med začimbe, ki vam bodo v veliko pomoč pri uravnavanju ravni sladkorja v krvi, se uvrščajo še česen, šetraj, klinčki, lovor, čebula, mirta in piment.