Padec ravni estrogena, do katerega pride v menopavzi, pri številnih ženskah povzroči vročinske oblive, motnje spanja, razdražljivost in pridobivanje telesne teže. Kar 65 odstotkov žensk se namreč v tem obdobju zelo zredi. Hkrati opažajo, da so sluznice vse bolj izsušene, koža ohlapnejša … 

Še nevarnejše so spremembe, ki jih ne zaznamo, vendar tlijo v našem telesu in čez nekaj let izbruhnejo v obliki diabetesa, revmatoidnega artritisa, raka dojke ali jajčnikov … Kot boste prebrali v nadaljevanju, ne gre za ločene težave, ki nastopijo same od sebe. Še več, zdaj vemo, kje je njihov skupni izvor – skriva se v naši mikrobioti. 

Vsi, ki redno berete naše novice, ste verjetno že vajeni (morda celo naveličani), da v skoraj vsaki številki pišemo o pomembnosti urejene mikrobiote. Ko porušimo ravnovesje med mikroorganizmi, ki urejajo številne presnovne procese, posledice čutimo domala povsod po telesu – od možganov do prstov na stopalih. 

Vse več raziskav dokazuje, da se številni mikroorganizmi v naši mikrobioti odzovejo na zmanjšano proizvodnjo estrogena. Številne raziskave navajajo vrsto sevov, občutljivih na estrogen; v naših sluznicah jih začne zmanjkovati prav v menopavzi.

 

Zanimivo je, da velja tudi nasprotno. Če vzdrževanju ustreznega ravnovesja med mikroorganizmi posvetimo več pozornosti, lahko številne težave preprečimo oziroma odpravimo že pri izvoru. Tako so pri miših s pomanjkanjem estrogena  že samo z večjim vnosom probiotikov v celoti preprečili izgubo kostne gostote. 

Estrogen spremeni tudi razmere med velikimi skupinami (debli) firmikutov (Firmicutes) in bakteroidov (Bacteroidetes). Število bakteroidov se začne zmanjševati, število mikroorganizmov iz vrst firmikutov pa začne naraščati. S tem se spremeni tudi to, kako presnavljamo hrano – maščoba se začne nalagati natanko tam, kjer je ne želite. Več maščobnih oblog okoli pasu, povečanje inzulinske rezistence in težave pri presnovi sladkorja so neposredne posledice porušenega ravnovesja med tema debloma. Kot boste brali v priročniku Kako do več energije, bakteroidov praviloma ne moremo dobiti z uživanjem kupljenih probiotikov v obliki praška. Na njihov razvoj lahko vplivamo z nekaterimi sevi, predvsem pa s kombinacijami probiotičnih sevov, z ustvarjanjem desnosučne mlečne kisline v črevesju in z doslednim gašenjem tihih vnetij. Pri zadnjem so nam v pomoč številne protivnetne začimbe, zelišča, prehranska dopolnila, čaji, kakovostne omega 3 maščobne kisline in maščobne kisline GLA.

V KOLIKŠNI MERI LAHKO POMAGAJO FITOESTROGENI?

V menopavzi je koristno povečati uživanje živil, ki so naravni viri fitoestrogenov, saj omogočajo, da se v črevesju ohranijo mikroorganizmi, ki jih je prej podpiral estrogen, zdaj pa jim grozi izumrtje. Številne študije  namreč dokazujejo, da izoflavoni, ki jih vsebujejo pravilno pripravljeni izdelki iz soje, spodbujajo rast specifičnih koristnih bakterij, kot so bifidobakterije, in hkrati zavirajo bakterije Clostridiaceae iz družne klostridij, ki so znane povzročiteljice vnetij in debelosti. 

Pomembna ugotovitev je, da fitoestrogeni, izoflavoni in druge koristne snovi za svoje delovanje nujno potrebujejo pomoč koristnih mikroorganizmov, kajti le tako jih lahko telo tudi uporabi. Zato so bili tudi učinki na testiranih ženskah v veliki meri odvisni od sestave njihove črevesne flore. Pri ženskah z mikrobioto v zelo slabem stanju tudi živila in prehranska dopolnila, ki vsebujejo fitoestrogene, izoflavone … niso prispevala k pomembnemu izboljšanju stanja. In nasprotno, harmoniziranje mikrobioma zelo poveča tudi blagodejne učinke fitoestrogenov. 

Tudi v ustni sluznici je veliko estrogenskih receptorjev beta. Posledično padec ravni estrogena vpliva tudi na spremembo sestave ustne sluznice. Suha usta ter hitrejši razvoj kariesa ali parodontoze so le nekatere od težav, ki jih prinaša pomanjkanje estrogena.  

Zanimivo je, da čeprav sestava mikrobioma v ustih in črevesju ni identična, z normaliziranjem črevesne mikroflore dosežemo tudi spremembe v ustni sluznici.  Znanstvenikom je celo uspelo zanesljivo določiti, kako sprememba sestave mikrobioma v črevesju vpliva na spremembo sestave mikrobioma v ustih ali vaginalni sluznici. 

Znanost na tem področju hitro napreduje. Številne raziskave iz dneva v dan povečujejo naše razumevanje neverjetno obsežne vloge mikroorganizmov za naše zdravje. 

Že statistika pojavnosti bolezni je znanstvenike napeljala, da se vse bolj poglabljajo v povezavo med menopavzo, spremembami v mikrobiomu in pojavom nekaterih »značilnih ženskih bolezni«. Tako so ugotovili neposredno povezavo med disbiozo (porušeno ravnovesje v mikrobiomu) ter sistemskim lupusom, Alzheimerjevo boleznijo, revmatoidnim artritisom, Sjögrenovim sindromom in številnimi drugimi boleznimi. 

Kaj se bo v našem telesu dogajalo s hranili, vitamini, rudninami in aminokislinami, je očitno zelo odvisno od tega, kdo jih bo obdeloval. Zato je zelo pomembno, da ravnovesje, ki se z usihanjem estrogena zamaje, čim prej povrnemo in tako preprečimo domino učinek nepotrebnih težav.