|
Skupaj razkrivamo 9.2.2010
Tekst: Sanja Lončar Ali veste, kakšna je verjetnost, da se boste pri hospitalizaciji v slovenskih bolnišnicah okužili z bakterijo Staphylococcus aureus, ki je odporna proti meticilinu? Če bi vas sprejeli v bolnici na Švedskem, Danskem ali v Švici, bi bila verjetnost okužbe okrog 1-odstotna. V Sloveniji pa so vaše možnosti za okužbo skoraj 50-odstotne. V nekaterih bolnišnicah je okuženih več kot 70% bolnikov. O tem podatku se v naši državi govori zelo malo, saj gre za enega izmed kazalcev kakovosti oskrbe v naših bolnišnicah, ki nas uvršča zelo nizko. Po mednarodnih standardih bi morali število okuženih z MRSA v bolnišnicah zmanjšati na pod 10 %. To pa je za slovensko zdravstvo še vedno nedosegljiv cilj. O podatkih, ki jih je predstavila Nacionalna komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb (NAKOBO), mag. Viktorija Tomič, dr. med., pravi: »V 72 % slovenskih bolnišnic pri sprejemu pregledajo vzorce pri manj kot 10 % bolnikov, kar je prenizek odstotek za ustrezno reševanje težave MRSA v naših bolnišnicah. Če MRSA ne iščemo, je ne najdemo in zmotno mislimo, da težave nimamo. Pogostost bolnikov, koloniziranih z MRSA, je 3,9/1.000 sprejemov – verjetno bi bilo število večje, če bi vse bolnišnice izvajale odvzem nadzornih kužnin ustrezno (15–20 % sprejetih bolnikov). Neustrezno odkrivanje bolnikov, koloniziranih z MRSA, pomanjkljivosti pri izvajanju ali celo neizvajanje programa preprečevanja širjenja MRSA se kažejo v nesprejemljivo visokem deležu bolnikov, ki se okužijo z MRSA med hospitalizacijo v slovenskih bolnišnicah (51 % oz. 45 % vseh zaznanih MRSA koloniziranih bolnikov v letu 2005 oziroma v letu 2006).« Kaj je MRSA in kdaj je nevarna za življenje? Staphylococcus aureus (v nadaljevanju S. aureus) je eden najpogostejših mikroorganizmov, ki ga na in v telesu nosi 30–40 % zdravih ljudi. So del naše običajne bakterijske flore in dokler so prisotni le na določenih mestih, ne predstavljajo nevarnosti za naše zdravje. Največkrat jih imamo v nosu, žrelu, pod pazduho, na vlažnih in poraščenih delih kože ter na območju spolovil. Prehodno so tudi na naši koži rok, s katerimi se dotikamo mest, kjer bakterije S. aureus ponavadi prebivajo (npr. dotikamo se nosu, kože itd.) Težave nastanejo, če zaradi oslabitve imunskega sistema ali fizičnih posegov v telo S. aureus zaide tudi v tkiva, kjer ponavadi ne prebiva. Ko v telo zarežemo (pri operacijah), če v notranjost telesa posegamo s katetri, ali če tkiva kako drugače poškodujemo, ustvarjamo možnost, da se razne bakterije razširijo tudi tam. Ne smemo spregledati tudi pomena stresnega okolja, ki ga ustvarja odsoten, brezoseben in pogosto zelo frustrirajoč odnos osebja do bolnikov. Ni redkost, da je vzdušje v naših bolnišnicah takšno, da bi, kot pravijo nekateri bolniki, »še zdravi zboleli«. Sepsa s S. aureus pogosto povzroča zaplete (infekcijski endokarditis, septični artritis, osteomielitis, abscesi jeter, pljuč, možganov) in je, če je v telesu sev, ki je odporen na antibiotike, visoko smrtna. Da nam S. aureus danes dela takšne težave, smo krivi predvsem sami. Težave s stafilokoki so se pojavile kmalu po masovni uporabi antibiotikov po drugi svetovni vojni. Penicilin je izredno hitro izgubil bitko s stafilokoki, smrtnost zaradi stafilokoknih seps pa je porasla na 80 %, kolikor je bila tudi pred odkritjem penicilina. Nato so leta 1959 odkrili polsintetski penicilin meticilin, ki je bil kos tudi stafilokokom. Toda ne za dolgo. Že dve leti pozneje so streptokoki »pretentali« tudi meticilin in postopoma so odporni sevi S. aureus razširili po vsem svetu. Danes plačujemo davek za pretirano in nekritično uporabo antibiotikov. Ta davek plačamo v denarju (višji stroški zaradi zapletov v bolnišnicah) in z življenji. Odporni sevi MRSA so najbolj prisotni v bolnišnicah. Zdravstveno osebje predstavlja pomemben vir odpornih stafilokokov. Tako so strokovnjaki ugotovili, da se v več kot 90 % primerov MRSA prenaša prek rok zdravstvenega osebja, redkeje pa prek predmetov in površin (okrog 10 %) in zelo redko po zraku. (Obzor Zdr N 2001; 35: 81-7 Andrej Trampuž, Vesna Miklavčič, Darija Musič, Zorica Šuligoj). Ob najbolj znani bakteriji MRSA je še vrsta drugih, ki so pridobile odpornost na antibiotike in se še posebej hitro prenašajo v bolnišnicah. To so, na primer, bakterije ESBL (extended spectrum beta laktamaze), ki so odporne na antibiotike širokega spektra. Sodijo v družino enterobakterij, poenostavljeno črevesnih bakterij. V javnosti se o tem zelo malo govori, je pa število tistih, ki umrejo zaradi MRSA v Sloveniji veliko višje od tistih, ki življenje izgubijo v prometnih nesrečah. Zanimivo je, da nam mediji ne pozabijo poročati o vsaki novi žrtvi, ki jo vzamejo naše ceste. O nevidnih žrtvah MRSE pa ne slišimo ničesar. Kaj lahko storite, če se odpravljate v bolnišnico?
Na spletni strani www.zazdravje.net vam priporočamo v branje članek: Naravne rešitve, če ste okuženi z MRSA. Preberite, kako vam lahko pri MRSA pomagajo propolis, koloidno srebro, izvleček oljčnih listov in druge naravne rešitve. »Svoje bolnike vedno posvarim, da naj se izogibajo bolnišnicam enako, kot bi se izogibali vojnim območjem. Naredite vse, kar je v vaši moči, da ne pridete v bolnišnico. Če pa boste prisiljeni ostati tam, potem naredite vse, kar lahko, da iz njih čim prej odidete. Razumljivo, sodobna medicina je tako prestrašena, da boste odkrili njeno vlogo v širjenju bolezni, da strokovna medicinska besedila opozarjajo zdravnike, da ne smejo v nobenem primeru bolnikom omenjati bolnišničnih okužb.« Robert Mendelshon, dr. med., avtor knjige Moške zadeve. Doma je najbolj varno Po vsem, kar ste prebrali o nevarnosti okužb, boste verjetno dvakrat premislili, preden se boste odpravili v bolnišnice. Dom je zagotovo veliko bolj prijetno okolje od bolnišnic. Naše telo je na mikroorganizme v lastnem okolju razvilo odpornost, zato je to obenem tudi manj tvegano okolje za morebitne okužbe. Padcu odpornosti v okolju bolnišnic prispeva tudi kronična neprespanost. Če vas v bolnišnici pri spanju ne bodo ovirale lastne bolečine, vas bodo pa bolečine »sojetnikov« v bolniški sobi. In če boste proti jutru končno le zaspali, vas bodo zagotovo prebudili zgodaj zjutraj, saj imata pospravljanje in priprava na vizito prednost pred vašim spanjem. Takšna so pravila. Če imate posebne zahteve pri prehrani, potem utegne biti tudi to področje v bolnišnicah vir dodatnega stresa. Iz vseh teh razlogov doma hitreje okrevamo. Sami lahko namreč izbiramo, kdaj bomo spali, kdaj (in kaj) bomo jedli ter kdaj bomo sprejemali obiske. V Sloveniji imamo učinkovito patronažno službo, ki lahko poskrbi za strokovno previjanje, injiciranje zdravil, protibolečinsko terapijo in podobno. Edina težava, s katero se pogosto soočamo, je ta, da doma nimamo potrebnih pripomočkov, da bi lahko skrbeli za osebe, ki imajo omejitve pri gibanju. Ali moramo res zaradi tega v domove ali bolnišnice? Na srečo je tudi na tem področju vse več inovativnih rešitev, ki nam omogočajo izbiro tudi v težkih trenutkih. Ko enkrat vemo, kako si lahko pomagamo, kaj vse imamo na razpolago, kje si lahko pripomočke izposodimo ali kupimo, se rešimo veliko strahov in veliko nepotrebnega napora. V Sanolaborju v Ljubljani organizirajo vsak prvi torek v mesecu ob 17. uri delavnice na temo nege na domu. Delavnice vodi višja medicinska sestra, ki vam bo pokazala, da za pravilno nego ne potrebujete mišic, temveč predvsem občutek in nekaj prakse. Za te delavnice se lahko prijavite po telefonu na telefonsko številko 01 585 43 39. Vse pripomočke za nego na domu si lahko ogledate in preizkusite tudi v njihovem novem razstavnem salonu, specializiranem v ta namen. Če ste v situaciji, da doma oskrbujete zahtevne bolnike, vam je lahko v pomoč klepetalnica na www.Med-over-net, ki jo vodi ga. Silva Jeram, dipl. med. s., vodja Zdravstveno-negovalne službe. Kjer je volja in ljubezen, se vedno najde tudi način, da bolezen ne bo trpljenje. Ključne besede: Sorodni članki:
0,03125 |
Iskanje
S ključnimi besedami lahko hitro in enostavno pridete do željenih informacij.
Želite brati naše novice tudi v prihodnje?
Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.
1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.
2. Tako, da namenite del vaše dohodnine:
- preko portala e-Davki: Elektronska oddaja.
- ali po pošti pošljete izpolnjen obrazec: Obrazec.
Brez pisnega dovoljenja uredništva je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.