Simptom ali motnja? Bolezen zahodne družbe ali modna diagnoza? Je to opomin, da je treba pri sebi nekaj spremeniti, ali dokončna kazen, ki ji ni moč ubežati?

Alopatska medicina z besedo multipla skleroza (MS) imenuje propad mielinskih celic in jo označuje kot neozdravljivo avtoimunsko motnjo, ki prizadene večinoma mlade, stare od 20 do 50 let, predvsem ženske. Najpogostejša je v bogatejših državah zmernega podnebnega pasu, nezdravih in »modernih« prehranskih navad. MS v telesu izzove vnetni odziv, ki se odrazi s propadom mielina. Mielin, ovojnica živčnih vlaken, omogoča nemoten prenos živčnih impulzov v vse dele telesa, zaradi česar se telo giblje praktično samodejno. Propad mielinske ovojnice (demielinizacija) povzroči kratek stik na mestu poškodbe, telo pa se ne zmore več hitro in usklajeno gibati. Nevrološki primanjkljaj je precej odvisen od regije, ki je bila prizadeta v možganih ali hrbtenjači. Od tod pa tudi znane oznake, da je MS bolezen z več »obrazi«: težave s hojo, mravljinci, izguba vida, težave s koordinacijo, upad kognitivnih sposobnosti in hujše oblike invalidnosti. 

Medtem ko se zahodna medicina osredotoča na simptome »kaj, kako?«, namesto »zakaj?«, se vzhodna medicina, vključno s tradicionalno kitajsko medicino (TKM), osredotoča na osebo kot celoto. Vendar tako uradna zahodna kot vzhodna medicina ne poznata zdravila za MS, kombinacija obeh pa lahko ustvari podporno okolje za zdravljenje in zdravje. Zahodna medicina pomaga zavirati bolezen in blažiti simptome s substancami, ki imajo številne stranske učinke: infuzije kortikosteroidov, zelo dragi imunomodulatorji (uravnavajo delovanje imunskega sistema), kot sta interferon beta in glatiramer acetat, ter učinkovine za lajšanje bolečin, težav z mokrenjem, depresij itd. Holističen pristop TKM pa vidi MS kot posledico neravnovesja uma, telesa in duha, kot posledico stresa, podnebnih in prehranjevalnih dejavnikov. MS povezujejo z vlago in mrazom in/ali primanjkljajem potenciala ledvic in jeter, kar lahko vpliva na delovanje mišic, kosti in tetiv, ki so pri MS tudi največkrat prizadete. 

TKM za vzpostavitev ravnovesja in s tem lajšanja simptomov MS uporablja akupunkturo s poudarkom točk na lasišču in meridianih za ponovno vzpostavitev porušenega jetrno-ledvičnega potenciala. Podobno deluje tuina masaža, priporočljiva pa je tudi vadba Qigonga. Dr. Petar Papuga je s svojo ekipo razvil posebno obliko prilagojene tuina masaže z udarci po golenih in križu. Na ta način se spodbudi notranja cirkulacija kostnega mozga, ki prispeva k ustvarjanju krvnih elementov in pripomore k ohranjanju življenjskih funkcij telesa, stanje MS pa ohranja brez bistvenih poslabšanj.

Po nedavnem odkritju italijanskega žilnega kirurga dr. Paola Zambonija naj MS ne bi bil avtoimunska motnja, temveč obolenje ožilja, ki je ozdravljivo. Gre za kronično cerebrospinalno vensko insuficienco (CCSVI) – zožanje vratnih ven v vratu in trupu. Slabo odvajanje snovi iz centralnega živčnega sistema (CŽS) povzroči v njem nabiranje toksinov, tkivnih metabolitov, železa, kar povzroči poškodbe (lezije), ki vodijo v MS. Z operacijo (angioplastika) se razširi zamašene vene, kar po besedah dr. Zambonija izboljša stanje v 70 % primerov. Aprila letos je prof. dr. Robert Živadinov z Univerze v Buffalu, ZDA, objavil povezavo med MS in zožitvami ven (62 %). Kljub temu je uradna medicina, tudi v Sloveniji, še vedno skeptična in opredeljuje to kot teoretsko in z dokazi nepodprto zdravljenje, ki ga do nadaljnjega odsvetuje, kot je to pojasnjeno na spletni strani Združenja multiple skleroze Slovenije. Kljub temu je v tujini nekaj institucij, kjer že opravljajo posege (Poljska, Srbija, Bolgarija, ZDA). Operiranih je bilo tudi nekaj Slovencev, ki tako kot drugi z MS poročajo večinoma o spremembah na bolje. Diagnostika CCSVI je pri nas večinoma samoplačniška, le redki pa imajo priložnost diagnostike z napotnico; možno je opraviti UZ (Doppler) vratnih ven in ven možganov po protokolu dr. Zambonija v Splošni bolnišnici Celje ter Medicinskem centru Šinigoj v Novi Gorici. CT slikanja ven izvaja Radiomed iz Hoč pri Mariboru. 

Maščobe v prehrani so nujno potrebne pri nastanku in obnovi živčevja.

Toda ne vse. Pri MS se je bolje izogniti nasičenim maščobnim kislinam živalskega izvora, za katere domnevajo, da zmanjšujejo tvorbo mielina, telo z MS pa jih tudi ni sposobno dobro razgrajevati. V svetu sta znani ARMS dieta z esencialnimi maščobnimi kislinami ter Swankova dieta brez nasičenih maščob. Od nenasičenih maščobnih kislin so pomembne tako polinenasičene kot mononenasičene maščobne kisline, saj ne obremenjujejo jeter, vzdržujejo vid, popravljajo tkiva, so ključne pri razvoju živčevja, nekatere pa imajo zaviralen učinek na pretiran odziv imunskega sistema. Pri MS je ključnega pomena uživati dovolj esencialnih polinenasičenih maščobnih kislin, ki sodelujejo pri obnovi in funkciji živcev. To so omega-3 (alfa-linolensko (ALA)) ter omega-6 maščobne kisline (linolska (LA) in gama-linolenska (GLA)). Med seboj morajo biti v solidnem razmerju, najmanj ω-3: ω-6 = 1:5. GLA je priporočljivo uživati neposredno zaradi možnosti pomanjkanja pri neustrezni aktivnosti encima (ocvrta hrana, kuhanje), ki pretvarja LA v GLA. ALA se predvsem nahaja v lanenem (do 57 %), ričkovem (do 40 %) in konopljinem olju (do 22 %), GLA pa v svetlinovem (do 10 %) in boraginem olju (do 29 %), v črnem ribezu (do 20 %), konopljinem olju (3 %) in algi spirulina (do 1 %).

 

Kalawalla (lat. Polypodium leucotomos) je 100-odstotno naravni izvleček praproti, ki izvira iz pragozda Hondurasa. Poznali so jo že stari Maji. Kalawalla uravnava delovanje T-celic, ki napadajo CŽS. S pomočjo Kalawalle začne imunski sistem delovati bolj uravnoteženo, zato jo uvrščamo med imunomodulatorje. Ker napadov ni več ali pa se ti ublažijo, lahko telo ponovno tvori mielin, kar dokazuje kar nekaj kliničnih raziskav. Nima znanih toksičnih učinkov. 

Kot imunomodulator je poznana tudi medicinska goba Reishi (svetlikava pološčenka, lat. Ganoderma lucidum), ki se v TKM uporablja že več tisočletij. Znana imunologinja, dr. Snežana Bašić, pri MS priporoča organski germanij (Ge-132). Ge-132 stimulira proizvodnjo interferona. Raziskave, objavljene v 'Journal of Interferon Research', dokazujejo, da Ge-132 povrne normalno funkcijo limfocitov (B in T) in deluje kot katalizator kisika – ena molekula Ge-132 veže nase kar tri molekule kisika. Ge-132 se v visoki koncentraciji nahaja v korenini ginsenga, v gobi Reishi, v česnu, v korenini navadnega gabeza, v navadnem železniku, nekoliko manj ga je v korenini koprive in v aloe veri. Specializirani ponudniki ponujajo samostojen izvleček gobe Reishi ali pa je ta v kombinaciji z drugimi. Zraven zadovoljive količine vitamina D (sonce) je pomembno preprečiti pomanjkanje vitamina B12, saj vodi to v degeneracijo živčnih celic. Predpisovanje kompleksa B vitaminov je postalo prava moda. Pa je res potrebno? Hrana, v kateri se nahaja vitamin B12 in je živalskega izvora (mlečni izdelki, jajca, ribe, meso), ni priporočljiva v prehrani pri MS, zato je B12 treba nujno zagotavljati drugače, to pa lahko pomeni, da je treba nekoliko dopolniti prehranjevalne navade. B12 nastaja s fermentacijo, dovolj ga je v fermentirani soji (tempeh), klamatskih algah, pivskem kvasu (neaktivna oblika kvasa, ki je v dieti MS dovoljena), v oreščkih in semenih, korenju, stročjem fižolu, grahu in pesi. 

MS je alarm, da ne živimo v skladu s svojim notranjim čutom, v skladu s samim seboj in s svojo vestjo. MS je klic k harmoniji telesa in duha. Dlje kot smo od te harmonije, več notranje moči kot ozaveščanja vzrokov in dela na sebi je potrebnega. Ko je diagnoza postavljena, pride težak, a osvobajajoč korak – bolezen sprejeti brez strahu, jeze in bolečine, dojeti njeno sporočilo in si z močmi, ki pridejo z zavedanjem o namenu takšne izkušnje, ponovno povrniti ravnovesje. 

Ne identificirajte se z oznakami in etiketami. Niste žrtev! Vsak simptom MS je kažipot k spoznanju, da je vendarle potrebna sprememba – prekiniti je treba igro izigravanja samega sebe, odpustiti sebi in drugim, živeti ta trenutek – ne preteklega in ne prihodnjega – se ravnati po vesti in zaživeti polno, ustvarjalno, zadovoljno življenje, polno brezpogojne ljubezni do sebe in do drugih.

Endogeno dihanje, katerega utemeljitelj je ruski zdravnik dr. Vladimir Frolov, omogoča drugačen način delovanja metabolizma in daje več življenjske energije telesu. Pri navadnem dihanju, četudi je to globoko, prihaja do škodljivih vplivov, ki povzročajo zmanjšano delovanje imunskega sistema in kronične bolezni. Endogeno dihanje se je enostavno naučiti s pomočjo Frolovega dihalnika, za učinek pa je potrebna redna vadba, najbolje zvečer ali pred spanjem. Za kakovostno življenje z MS je nujna redna telesna dejavnost v okviru posameznikovih zmožnosti. Na razpolago so vadbe, ki so manj zahtevne, na primer plavanje, nordijska hoja, jahanje, vadba vrelca mladosti, tai chi, joga, terapevtska evritmija. Vadba joge (asan) z uporabo pranajam (tehnike dihanja) in meditacije blagodejno vpliva na lajšanje spastičnosti, poveča koordinacijo in uravnava delovanje organov. Lahko je ključ za blažitev enega najbolj uničevalnih simptomov MS: utrujenosti, saj omogoča povezavo z notranjim telesom, utiša um in tako uči tudi boljšega upravljanja stresa. Vaditeljev joge v Sloveniji je precej, žal pa je premalo usposobljenih za vadbo z osebami z MS. Prilagojena vadba trenutno poteka samo v prostorih Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS – Soča v Ljubljani pod vodstvom dolgoletne jogistke Mojce Prusnik, dipl. viš. med. sestre, v Enoti za multiplo sklerozo Nevrološke klinike UKC. Terapevtska evritmija je prav tako eden od načinov, ki se priporoča pri kroničnih degenerativnih obolenjih CŽS. Gre za sodobno umetnost plesa in gibanja, katere utemeljitelj je antropozofski zdravnik dr. Rudolf Steiner. Usposobljenih terapevtskih evritmistov je v Sloveniji že kar nekaj. 

Nujno je omejiti vsa živila, ki jih telo odklanja (alergije) ali nanje reagira s poslabšanjem simptomov MS. Priporoča se ukinitev glutenskih žit, maščob in beljakovin živalskega izvora, sladkorja, umetnega sladila aspartam, pekovskega kvasa, praženih jedi in praženih oreščkov. Raje »pražite« ali »pecite« na žlici ali dveh vode. Najbolje na ognju, če pa imate električni štedilnik, kuhajte v stekleni, glineni ali emajlirani posodi. Izogibati se je treba teflonu, aluminijastim posodam ter indukcijski in mikrovalovni obdelavi živil. Zelo pomembna je hidriranost telesa, zato je pomembno piti dovolj vode! Priporočeno je uživati hrano z nizkim glikemičnim indeksom in takšno, ki v telesu ustvarja alkalno (bazično) reakcijo in je malo toplotno obdelana (vsaj ¼ presne hrane): zelenjava, sadje, proso, kvinoja, amarant, soja, grah, mandlji, pečen kostanj, med, agavin sirup, sadni in zelenjavni sokovi, zeliščni čaji, začimbe, kvas, morska sol. Zakisanost telesa ustvarjajo tako stres, bolezen in kajenje kot hrana: žita, meso, mlečni izdelki, živalske maščobe, javorjev sirup, melasa, sladkor, kava, alkoholne pijače, črni čaj, gazirane pijače, kamena sol in večina zdravil. Rastlinska olja delujejo nevtralno. Prednost dajte tudi živilom, ki blagodejno delujejo na jetra in ledvice ter ju podpirajo pri uravnavanju porušenega jetrno-ledvičnega potenciala. Podpora jetrom: artičoka, regrat, zelenjava z veliko karotenoidi (korenček, buče), koleraba, črni sezam, gomolj zelene, por, bučke, brokoli, česen, špinača in zelena solata. Podpora ledvicam: črna in rdeča leča, črne olive, črni sezam, oreščki, med, olje črnega sezama, rdeči fižol (azuki), črni fižol, čičerika, olje pšeničnih kalčkov, beluši, pastinak in peteršilj.

Vitamin B12 je nujen za hitro sintezo DNA med delitvijo celic, kar je še posebej pomembno pri delitvi celic v kostnem mozgu in črevesju. Posledica pomanjkanja vitamina B12 so nenormalne celice v kostnem mozgu (megaloblasti) in zmanjšanje števila celic v črevesju, ki so nujne za absorpcijo vitamina B12 – torej pomanjkanje še povečuje pomanjkanje. Prav tako ima vitamin B12 pomembno vlogo pri presnovi maščobnih kislin, ki so nujne za vzdrževanje mielina živčnih celic. Pri dolgotrajnem pomanjkanju vitamina B12 pride do motenj pri tvorbi mielina in posledično do okvar živčnega sistema. S skrbno izbrano hrano dobimo dovolj vitamina B12, a je pri tem treba poudariti, da je treba vključiti hrano, ki je pridelana biodinamično ali ekološko. Številni avtorji poudarjajo, da je zemlja, ki je obremenjena s pesticidi, posledično tudi vedno bolj revna z vitaminom B12, zato konvencionalno pridelane rastline ali vzrejene živali trpijo pomanjkanje vitamina B12. Hrana ne sme biti pobrana nedozorela, saj se vitamin B12 v rastlino uskladišči tik pred zorenjem. Vitamin B12 termično in svetlobno ni zelo stabilen, zato je pomembno jesti dovolj (vsaj ¼) presne hrane. Najpogostejši vzrok, ki lahko privede do pomanjkanja vitamina B12, so zdravstvene motnje, ki onemogočajo njegovo presnovo. Vzrok premajhne absorpcije je v splošnem prebavni »nered«, navadno povzročen s sodobno proizvedeno in predelano hrano. Sintetizirani vitamin B12 v kateri koli obliki je lahko vprašljiv glede svoje učinkovitosti, kar navajajo znanstveniki v različnih raziskavah.