Skupaj razkrivamo

3.12.2010

Probiotična zavajanja

Proti driski, proti zaprtju, za krepitev imunskega sistema, za obvladovanje kandide, za preprečevanje raka debelega črevesja itd. Ali probiotiki res izpolnijo vse obljubljeno?

Pred nekaj leti smo imeli na voljo le nekaj probiotičnih pripravkov, danes pa jih je v lekarnah in specializiranih trgovinah na desetine, police trgovin pa se šibijo pod mlečnimi izdelki, ki obljubljajo probiotično delovanje. Beseda probiotik in zdrava črevesna flora postajata tako priljubljeni, da ju obešajo tudi na izdelke, od katerih vaša prebavila ne bodo imela veliko koristi. Najdete jih tudi na steriliziranih, sladkanih in obarvanih jogurtih, ki bodo bolj razveselili vašo kandido kot koristne mlečnokislinske bakterije. 

EFSA, ki se trenutno intenzivno ukvarja z zdravstvenimi trditvami, tako poroča, da so največja zavajanja potrošnika prav na področju probiotikov. 

V knjigi »Vojna ali mir z bakterijami« smo izbiri probiotikov in prebiotikov namenili veliko prostora. Toplo vam priporočamo, da pred izbiro ustreznih probiotikov za svoje težave preberete, kako probiotiki sploh delujejo in kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni, da bi v vašem telesu res opravili to, kar obljubljajo. Veliko je napisanega tudi na naši spletni strani www.zazdravje.net.

O (ne)učinkovitosti industrijsko obdelanih mlečnih izdelkov smo prav tako že veliko pisali. Toda če industrija ponavlja svoje trditve vsak dan, bomo tudi mi svoje vsaj nekajkrat na leto. 
Probiotiki so široko prisotni v naravno fermentiranih mlečnih izdelkih, vendar imajo vsi naravno omejitev. Če so živi, potem se hranijo in razmnožujejo. Njihova hrana je mlečni sladkor in ko ga pojedo ter predelajo, za seboj pustijo mlečno kislino. Ko hrane zmanjka, bakterije poginejo. Ta proces smo včasih opazovali tudi po tem, da se je pokrovček na mlečnih napitkih vsak dan dvigoval. 

Kako potem mislite, da danes mlečnokislinske bakterije preživijo tedne in mesece v probiotičnem izdelku? Če že v kozarcu (in celo pri sobni temperaturi) ne kažejo veliko volje do življenja, ne morete pričakovati, da bodo v vašem telesu naredile čudeže.

Če smo se že odločili za globalno trgovino in dolge roke uporabe, je treba tudi na področju probiotikov poiskati bolj primerne tehnologije, ki lahko ohranijo aktivnost probiotikov tudi na daljši rok. Sodobna tehnologija ga je že našla. Gre za proces liofiliziranja, ki koristne probiotične bakterije posuši do stopnje, da se zabubijo, nato pa jih zapakirajo v okolje, v katerem so varne pred vlago (nepredušne vrečke, steklenice ali kapsule). Ta tehnologija se vsak dan izpopolnjuje. Vmes so odkrili, da lahko bakterije še dodatno “oblečejo” in tako zaščitijo pred temperaturnimi spremembami, zato lahko kakovostni pripravki preživijo dlje časa tudi pri sobnih temperaturah, kar včasih ni bilo mogoče. Novost je tudi spoznanje, da lahko s pravilno prebiotično mešanico (popotnica za probiotike) dosežemo, da se ti precej okrepijo in začnejo z razmnoževanjem še pred prihodom v naša prebavila. Zato danes kakovostni pripravki upoštevajo tudi to in ob probiotičnih kulturah dobite tudi prebiotične snovi, ki izboljšujejo njihovo delovanje. 

Torej, probiotične bakterije bodo oživele šele takrat, ko bodo prišle v stik z vlago. 

Vsak dan vemo vse več
Mnogi proizvajalci se posvečajo proučevanju vpliva različnih načinov embaliranja in apliciranja probiotikov. Kaže, da jih precej šokira, če po “prebujanju” padejo v kislo okolje, torej direktno v želodec. Zato je, na primer, vsebino vrečke dobro stresti v vodo ali pa kapsulo zaužiti z nevtralno tekočino. 

Ko se antibiotikom ne moremo izogniti
Kadar se zgodi, da moramo nujno jemati antibiotike, je dobro poznati pravo strategijo, kako se izogniti začaranemu krogu padca imunskega sistema, ki ga lahko ta (sicer dragocena) zdravila povzročijo. 

Po izkušnjah dr. Friedricha C. Langa z Oddelka za kirurgijo Deželne bolnišnice Thermenregion Neunkirchen, Avstrija, opažajo po jemanju antibiotikov težave s prebavo in driske v 5 do 50 % primerov. Zato so v njihovi bolnišnici spremenili protokol in 199 bolnikom že v času jemanja antibiotikov (po kirurških posegih) začeli dodajati po dve vrečki kombiniranih probiotikov. Rezultati so bili več kot očitni. Le eden izmed 199 bolnikov, ki so jemali probiotike, je imel še naprej težave z diarejo. Pri bolnikih, ki probiotikov niso jemali, pa so bile težave s prebavo stalnica. Po besedah dr. Langa hitra regeneracija črevesne flore prispeva tudi k zmanjševanju splošnih stroškov zdravljenja, saj se s tem preprečijo mnogi zdravstveni zapleti, ki izhajajo iz porušene črevesne flore. 

Ker so nevšečnosti, ki jih za seboj puščajo antibiotiki, res vse bolj prisotne, narašča tudi zanimanje znanstvenikov za proučevanje tega področja. 

Skupina, ki jo je zbral profesor Cremonini (Gemelli Hospital, Rim, Italija), si je že leta 2002 zastavila nalogo pregledati vse obstoječe študije o delovanju različnih probiotikov pri odpravljanju posledic jemanja antibiotikov. Kot najbolj kredibilne so izbrali sedem študij (skupaj 881 bolnikov), ki so bile izvedene na naključnih vzorcih in s placebo kontrolo ter so trajale vsaj 15 dni, kar omogoča tudi najbolj zanesljive sklepe. 
Sevi, ki so jih proučevali, so Saccharomyces boulardii, Lactobacillus spp. in Lactobacillus GG. Vse študije so pokazale, da so izbrani probiotiki vplivali na izboljšanje prebave in zmanjšali pogostost driske. 

V reviji American Journal of Gastroenterology ISSN 0002-9270 so leta 2007 objavili rezultate kliničnega poskusa s probiotičnimi pripravki, ki so posebej namenjeni za jemanje ob antibiotikih (testirali so delovanje po antibiotiku amoksicilin). Gre za mešanico desetih probiotičnih sevov, od katerih je vsak prisoten v minimalni količini 108 CFU (B. bifidum W23, B. lactis W18, B. longum W51, E. faecium W54, L. acidophilus W37, W55, L. paracasei W72, L. plantarum W62, L. rhamnosus W71, in L. salivarius W24), proizvajalca Ecologic. (V Sloveniji najdemo njihove izdelke pod blagovno znamko WAYA.)
Istočasno so testirali tudi placebo izdelek. Rezultate so spremljali pred začetkom poskusa, po enem tednu, po dveh tednih in po dveh mesecih. Spremljali so sestavo črevesne flore, koncentracije endotoksinov, toksinov klostridij, sestavo maščobnih kislin in pH vrednosti. Izkazalo se je, da jemanje izbrane mešanice probiotičnih sevov pomembno vpliva na prebavo in sestavo ter gibanje črevesne flore. (V skupini, ki je jemala opisano mešanico probiotikov, se je driska pojavila v 21 % primerov, v skupini, ki ni dobila probiotikov pa v 79 % primerov.)  (Am. J. Gastroenterol. 2007;102:1–12)

V Sloveniji smo še daleč od tega, da bi nam probiotike predpisovali na recept. Kljub temu pa je dobro vedeti, da lahko sprotno ukrepanje (istočasno jemanje probiotika in antibiotika) prepreči ali vsaj v dobri meri omili posledice jemanja antibiotikov. S tem, ko rečemo »istočasno«, ne mislimo dobesedno. Če bi jih zaužili v istem trenutku, bi s tem lahko vplivali tudi na delovanje antibiotika, saj bi se probiotik in antibiotik lahko spopadla in tako oba izgubila del svoje moči. Dovolite antibiotiku, da opravi svoje. Ko prepotuje skozi prebavila in se absorbira v telesu, pa je čas, da za njim pridejo “čistilci” v obliki probiotika, ki bodo čim prej normalizirali stanje v vašem črevesju in tako preprečili, da bi razdejanje, ki ga za seboj pusti antibiotik, izkoristile razne kvasovke. 

Ključne besede:
probiotik, zaprtje, driska, imunski sistem, kandida, črevesna flora, mlečni izdelki, liofiliziranje, prebava

 

Sorodni članki:

3,198242E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: