Le kaj bi lahko bilo spornega v pijači, ki nas razveseljuje in zdravi že tisočletja? Tudi Slovenci imamo radi čaj. O tem priča bogata zeliščarska tradicija in nešteto vrst čajev, ki jih lahko danes kupimo že na vsakem koraku. Preden se odpravite po naslednjega, se sprehodite po domači trati in utrgajte cvetlico, ki tam raste le za vas. Če želite drugo, pa nakup opravite po pameti in občutku.

Pitje časa vzbuja pozitivna občutja. Prvo skodelico dišečega zeliščnega čaja so nam postregle ljubeče mamine ali babičine roke. Zeliščni čaj, skupaj z medom in limono, od nekdaj velja za uveljavljeno ljudsko zdravilo proti prehladu in številnim drugim blažjim obolenjem. Nabiranje zelišč ni le sprostitev, temveč nadvse osrečujoče sprejemanje naukov in darov iz brezplačne učilnice v naravi. Podobni občutki prevevajo zagnane vrtičkarje, ki v svojem vrtu gojijo mnogo vrst zelišč. Ne veste, kaj podariti svojemu prijatelju? V zimskem času je kakovosten čaj več kot lepo darilo. Če ga kupujemo v čajnicah, nas prevzame nostalgični pridih daljne preteklosti, ki je nismo doživeli, jo pa morda kljub temu čutimo. V čajih je nekaj posebnega. Tako kot v začimbah. Tako kot v vseh rastlinah. In kako šele prija klepet z drago osebo ob dišeči skodelici čaja. Kaj pa posvečenost trenutku, v katerem pripravljamo čaj? Morda je prav ta tista, ki pripomore k temu, da čaj razveseli dušo ali ozdravi telo ...

V osnovi bi resnično lahko bilo tako. Vendar danes marsikdo le še s težavo najde čas za takšna doživetja. Na pohodu so razdišane filter vrečke poceni proizvajalcev čaja, s pestro izbiro katerih se prav posebej radi pohvalimo pred svojimi prijatelji. Če se od bistva oddaljimo še dlje, uporabljamo instant čaje ali kot čaj pojmujemo celo sladkorne zvarke z dodanimi umetnimi aromami in barvili v velikih plastičnih steklenicah. V zlati sredini smo tisti, ki kupujemo čaje v razsipnem stanju, zapakirane v sto gramske vrečice. Vendar pa tudi takšen čaj še zdaleč ni merilo za kakovost!

Prav zadnje testiranje Ökotesta (oktober 2012) vnovič razkriva, da so ostanki pesticidov v čajih prej pravilo kot izjema. Izmed 23 testiranih čajev njihove prisotnosti niso odkrili le v treh. Zadeva je morda nekoliko bolj sporna tudi zato, ker so tokrat pod drobnogled vzeli le čaje, ki so deklarirani kot pomoč pri različnih zdravstvenih težavah in bi torej resnično pričakovali popolnoma neoporečne. Prav nič bolj varni niso ljubitelji zelenega ali črnega čaja. Leta 2008 so 30 čajev pregledali glede na 400 različnih pesticidov, povsem zadovoljni (tako s čistostjo kot z okusom) pa so bili komaj z dvema. Šest čajev je bilo tako močno onesnaženih, da se sploh ne bi smeli prodajati, kar pomeni, da je bila vsebnost pesticidov celo nad zakonsko dovoljeno. Pogledala sem tudi lanskoletno testiranje otroških čajev, v katerem se je izkazalo, da so proizvajalci glede vsebnosti pesticidov le bolj pozorni, kljub temu pa so povišano prisotnost pesticidov našli v enem izmed testiranih čajev. 

Vendar pa če pri slednjih niso našli pesticidov, se je izkazalo, da jih je večina onesnažena z mineralnimi olji. Če bi enako merilo ocenjevanja nastavili tudi pri ostalih testiranjih čajev, bi bil rezultat verjetno podoben. Prisotnost mineralnih olj je bila v preteklosti običajno dokazana v drugih živilih, ki so, podobno kot čaj, pakirana v kartonski embalaži, npr. riž, koruzni kosmiči in podobno. Karton za embaliranje živil verjetno pridobivajo z recikliranjem časopisnega papirja, od koder se prenesejo ostanki mineralnih olj. Pot od kartona do živila v njem ni dolga. Sicer je res, da lahko te ostanke komaj dokažemo, ko čaj enkrat prelijemo z vrelo vodo, toda skodelica na skodelico počasi nanese opazno nabiranje mineralnega olja, ki ga telo le zelo težko izloči. Kakšno nevarnost to predstavlja v telesu, ne razmišlja nihče, tudi zato, ker je mineralno olje sestavljeno iz zelo različnih snovi. Domnevajo, da nekatere izmed njih zelo škodujejo jetrom, srčnim zaklopkam in bezgavkam, mnoge med njimi pa so celo rakotvorne. Izmed 17 testiranih otroških čajev le eden ni bil onesnažen z mineralnimi olji, pomenljivo pa je, da so te našli tudi v tistih čajih, katerih filter vrečke so bile dodatno zavite v papirnato ali plastificirano vrečko. Morebiten povzročitelj prisotnosti mineralnega olja bi po navedbi enega izmed proizvajalcev čajev lahko bila tudi kovinska sponka na filter vrečki, saj so te predhodno naoljene.

Se morda že sprašujete, kaj vse še bom našla? Tudi sama sem ljubiteljica čajev in odkritje vseh teh informacij me ni prav nič razveselilo. Večina filter vrečk za čaje je beljenih s klorom, med samim postopkom pa se lahko ustvarja tudi dioksin, ki smo ga sicer bolj vajeni iz mnogih zgodb o mesu, jajcih, mlečnih izdelkih in podobno. Dioksin je izjemno strupen, zato se pri naslednjem nakupu čaja v filter vrečkah natančno pozanimajte, s kakšnim postopkom so bile te beljene (če sploh). Na srečo pri eko čajih takšno preverjanje ni potrebno, saj to namesto vas storijo kontrolne organizacije.

Ne glede na napisano se blagodejnim učinkom čaja vsekakor ni treba odreči. Če so naši predniki skozi tisočletja znali začutiti, kateri čaj pomaga pri kateri tegobi, danes pa našemu zahtevnemu razumu mnogo tega zanesljivo potrjujejo tudi znanstvene raziskave, se lahko potrudimo vsaj toliko, da v poplavi ponudbe poiščemo pravega. Na trgu je že precej ekološko certificiranih čajev, kjer je uporaba pesticidov in ostalih kemikalij zakonsko prepovedana. Seveda je tudi znotraj tega segmenta potrebne nekaj tenkočutnosti, da odkrijemo tiste, ki v celotnem postopku pridelave in predelave bolj kot dobičku sledijo vsem korakom, ki zagotavljajo vrhunski izdelek. Tega zagotovo ne zagotavlja zgolj ekološka vzgoja rastlin, temveč številni drugi, prav tako pomembni dejavniki. Pozanimajte se, kdaj obirajo čaje (največjo vsebnost eteričnih olj dosežejo na dan za cvet), pri kakšnih temperaturah jih sušijo, ali jih nabirajo ročno ali strojno, kakšna je čistost čaja (pri kamilici imate lahko v čaju le cvetove, lahko pa so tem dodani tudi drugi deli rastline), ali so listki ali cvetovi celi ali polomljeni, kako jih embalirajo, da se v njih ohrani čim več izvirne moči in podobno. Izredno pomembna je tudi energija človeka, ki sodeluje v procesu proizvodnje čaja. Ali so delavci pravično plačani za svoje delo? Verjemite, da obstajajo tudi takšna podjetja, le pozanimati se je treba.

Komur se vse skupaj zdi preveč naporno, se lahko loti nabiranja čajev v naravi in gojenja zelišč v svojem vrtu. Ob tem bomo rastlini podarili največ svoje energije, ta pa nam bo v zahvalo poklonila še več tistega, kar potrebujemo prav mi. Zveni preveč mistično? Poskusite!

- revija Ökotest, oktober 2012, članek Dr. Tee

- revija Ökotest, avgust 2011, članek So ein Teeater

- revija Ökotest, november 2008, članek Einen Kaffee bitte...

- http://www.healthhype.com/bleach-in-teabags-health-risks.html