V črevesju sodobnega človeka naj bi namesto 85 odstotkov živelo le 10 do 20 odstotkov koristnih mikrobov! Ste vedeli, da se z močno porušeno črevesno floro današnji otroci že rodijo? Preberite, kako je to mogoče in kako to vpliva tako na razvoj težav s fizičnim telesom kot tudi na razvoj težav, kot so pomanjkanje pozornosti, motnje govora, hiperaktivnost, razdražljivost, agresija in celo na razvoj avtizma? 

Že Hipokrat je dejal, da vzrok vseh obolenj leži v črevesju. Da to drži tako za fizična obolenja kot tudi za psihična, pa je potrdil tudi oče moderne psihiatrije Philippe Pinel. Po dolgih letih dela z bolniki s psihičnimi težavami je leta 1807 zaključil, da je glavni sedež težav teh ljudi v območju želodca in črevesja. Čeprav smo v stoletjih za tem bolj kot ne ignorirali pomen zdravega črevesja kot nuje za ohranjanje celostnega zdravja, se danes na tem področju vse več raziskuje, piše in govori. 

Še več, nevrologinja in nutricionistka dr. Natasha Campbell-McBride je z natančnim programom obnove črevesne flore zgolj s prehrano uspela pomagati na tisoče otrokom z različnimi psihičnimi motnjami, vse od motenj govora, učenja, hiperaktivnosti, pomanjkanja pozornosti, epilepsije, depresije, shizofrenije in celo do avtizma. N. Campbell, avtorica knjige GAPS, Gut and Psychology Syndrome, opozarja, da je porušena črevesna flora pri dojenčku bližnjica do številnih težav, ki lahko otroka zaznamujejo za vse življenje. Kajti težave, ki lahko nastanejo zaradi porušene črevesne flore (motnje učenja, govora, pomnjenja, hiperaktivnost, motnje navezovanja socialnih stikov, …), lahko otroka spremljajo tudi, ko odraste (nevključenost v družbo, depresija, zloraba drog, shizofrenija, …), če se z njimi ne spopademo ustrezno takrat, ko je za to še čas. 

Kako lahko porušena črevesna flora povzroči motnje govora, motnje pozornosti, učenja, hiperaktivnost in celo avtizem? Preprosto, pravi N. Campbell. Ko porušimo črevesno floro, ostanemo brez pomembnega telesnega „organa“, ki skrbi za našo obrambo na vseh ravneh! Če bi svojo črevesno floro sterilizirali – uničili, bi umrli.

Koristni mikrobi nam ne pomagajo zgolj prebavljati zaužite hrane – brez njih nekaterih snovi sploh ne bi mogli presnoviti. Ne bi mogli prebaviti mlečnega sladkorja – laktoze in vlaknin, na primer. 

Prav tako imajo koristne bakterije pomembno vlogo pri ustvarjanju telesu koristnih snovi, kot so vitamini skupine B in vitamin K2. Te ustvarja dobra oblika bakterije E. coli. Če je te v črevesju dovolj, se tudi njena nevarna različica ne more prekomerno razmnožiti. Koristni črevesni mikrobi so sposobni tudi protibakterijskega, protivirusnega, protiglivičnega, protikancerogenega delovanja.

Kadar je črevesna flora uravnotežena, se tudi zajedavci v črevesju težje razbohotijo. Ko se npr. gliste oz. podančice prekomerno razmnožijo, lahko to pri otroku opazimo po temnih kolobarjih okrog oči, pogostem vrtanju po nosu, utrujenosti, srbenju zadnjika, nervozi, nemirnem spanju, nerazpoloženosti in tudi slabši pripravljenosti za učenje.

Koristni črevesni mikrobi pomagajo tudi pri čiščenju telesa. Vase ujamejo številne toksine in jih izločijo iz telesa, ko se sami izločijo z blatom. Imajo torej tako imenovano sposobnost keliranja številnih toksinov, kot so svinec, živo srebro, kadmij, PCB …, ki jih zaužijemo s hrano, z vodo ali kako drugače. Kelirajo tudi toksine, ki jih proizvajajo mikrobi, ki običajno prebivajo v črevesju, kot sta kandida in klostridij tetani. Zanimivo je, da je klostridij tetani (povzročitelj tetanusa) običajni prebivalec naše črevesne flore in ne povzroča nobenih težav, če je naša črevesna flora v ravnovesju! Torej zanj velja podobno kot za glivico kandido, o kateri smo veliko napisali v priročniku „Obvladajte kandido, preden ona obvlada vas“ (http://shop.zazdravje.net/). Kadar je črevesna flora v ravnovesju, glivica ne povzroča težav, ko ni tako, lahko glivica skupaj s toksini zavlada tako v črevesju kot tudi v celotnem telesu. 

Zanimiva so odkritja, da določene probiotične bakterije, kot sta Lactobacillus helveticus in Bifidobacterium longum, celo dokazano zmanjšujejo simptome zaskrbljenosti in depresije pri ljudeh s klinično depresijo. 

Zdravje črevesne flore pa je pomembno tudi zato, ker ta skrbi, da ostane naša črevesna stena zdrava in nepoškodovana. To je nujno, da preprečimo vdor patogenih mikrobov, številnih toksinov, neprebavljenih koščkov hrane in drugega v telo. Ko ta pregrada popusti, tudi nastanek psihičnih motenj otrok ni daleč.

Ker otrok črevesno floro nasledi od staršev, je najbolje začeti s krepitvijo črevesne flore obeh staršev, še preden se odločita za spočetje. Zakaj? Črevesje otroka naj bi bilo po dosedanjem spoznanju znanstvenikov sterilno – brez prisotnosti mikrobov, vse dokler se otrok ne rodi. 

Ko se sproži porod, otrok s potovanjem po porodnem kanalu od matere prevzame mikrobe, ki so tam prisotni. Kateri mikrobi bodo v nožnici v času poroda prisotni, pa je odvisno od stanja črevesne flore matere ter stanja črevesne flore in mikroflore spolovil očeta. 

Kadar imata torej oba starša optimalno črevesno floro in posledično tudi ustrezno mikrofloro spolovil, bo otrok v svoje črevesje prevzel zdravo mikrofloro. To mu omogoča razvoj krepkega imunskega sistema in posledično tudi zdravo rast in razvoj v vseh pogledih. 

Kadar je črevesna flora in s tem mikrobna flora spolovil staršev porušena, pa otrok ob rojevanju prevzame porušeno črevesno floro. Posledica je nepravilno razvit imunski sitem otroka od rojstva naprej in pojav številnih težav na prebavilih, dihalih, ušesih, koži itd. Vrh ledene gore številnih težav pa je še pojav že navedenih psihičnih motenj. Kako do tega pride? 

Ker primanjkuje koristnih mikrobov, ki bi zaužito hrano v črevesju razgradili, telo otroka trpi pomanjkanje številnih vitalnih snovi (magnezij, kalcij, vitamini skupine B, A, D, C, omega 3, …), ki so med drugim potrebni za rast in razvoj, pa tudi za obnavljanje in čiščenje telesa. Tako se v telesu otroka kopiči vse več „odpadnih produktov celic“, toksinov …, ob vse večjem pomanjkanju vitalnih snovi.

Ker ni dovolj koristnih mikrobov, se tudi toksini (kadmij, svinec , PCB, …), ki jih otrok zaužije s hrano, v črevesju ne morejo kelirati in izločiti iz telesa, zato se jih vse več vsrka v telo. 

Enako velja za živčevju nevarne toksine, ki so produkti glivice kandide ali bakterije klostridij tetani in drugih. Tudi za nevtralizacijo teh nihče ne poskrbi, zato jih je v črevesju, pozneje pa tudi v telesu, vse več. 

Vedno večja prisotnost nevarnih stranskih produktov kandide (etanol in acetaldehid) v telesu lahko ustvari znake, podobne alkoholizmu! Znaki so močnejši po zaužitju sladke hrane, iz katere kandida proizvede navedene snovi. Kronična prisotnost alkohola v krvi pa lahko povzroči vrsto težav, od zmanjšanja izločanja solne kisline v želodcu, do poškodb jeter, imunskega sistema, možganov in živčevja.

Znak, da nevrotoksini klostridijev že povzročajo težave v možganih in živčevju, pa je na primer povečana občutljivost otrok na svetlobo in hrup. Obenem N. Campbell opaža, da imajo otroci s porušeno črevesno floro in psihičnimi motnjami tudi nenormalno napete mišice, kar je značilno za nizko vsebnost nevrotoksina klostridija tetani v krvi. V blatu avtističnih otrok lahko praviloma najdemo večjo prisotnost klostridijev. Z zdravljenjem avtističnih otrok z zdravili, ki uničujejo te bakterije, so sicer uspeli zmanjšati simptome avtizma in izboljšati prebavo, toda le v času jemanja zdravil. Ker ta zdravila niso brez stranskih učinkov in ker klostridijev ne moremo uničiti zaradi trdovratnih spor, je najboljši način, da jih spravimo nazaj v varen okvir, s pomočjo dobrih črevesnih bakterij, meni N. Campbell.

Ker je premalo koristnih mikrobov, se poškoduje tudi črevesna sluznica. Zdrava črevesna flora namreč ščiti celice črevesja vsaj na dva načina. Črevesne celice oskrbuje s hranili, da lahko te delujejo in ostanejo zdrave. Prav tako pa jih ščiti pred poškodbo, ki jo povzročijo patogeni mikrobi, saj zavira njihov prekomerni razrast in posledično poškodbo črevesnih celic. Prav posebej agresivne do črevesne stene so na primer nitaste oblike kandide.

Ko koristih mikrobov ni dovolj, postane črevesna stena vse bolj poškodovana oziroma „preluknjana“. Skozi poškodovano steno črevesja pa posledično v telo otroka uidejo številni toksini, mikrobi, neprebavljeni koščki hrane itd. Ker lahko takšno stanje pogostokrat nastopi ob jemanju antibiotikov, ozaveščeni zdravniki ob predpisovanju antibiotikov poleg jemanja probiotikov svetujejo še uživanje L glutamina, saj slednji pospešuje obnovo prizadete sluznice prebavil.

Kadar se beljakovine glutena (iz pšenice, ovsa, ječmena, …) ali kazeina (mlečne beljakovine)  v želodcu zaradi primanjkljaja želodčne kisline (ki je prav tako stranski pojav razbohotenja kandide) nepopolno razgradijo in se vsrkajo prek poškodovane črevesne stene v telo, lahko to neposredno povzroča motnje v delovanju možganov, saj prehajajo krvno-možgansko pregrado. Raziskovalci namreč opažajo, da se lahko ti beljakovini, kadar se ne prebavita ustrezno, spremenita v snovi (gluteomorfini in kazeomorfini), ki so podobne opiatom, kot sta morfin in heroin! Te snovi so našli tudi v urinu avtističnih, epileptičnih, depresivnih, hiperaktivnih, … otrok. 

Vdor vseh teh mikrobov, toksinov in neprebavljenih delčkov hrane v kri pa močno obremeni obrambne moči otroka. Posledica je pojav številnih alergij in kroničnih težav z dihali, ušesi, s kožo, sečili, … 

Običajno otroci za mnoga od teh obolenj prejmejo antibiotike, ki razmere še poslabšajo. Kako si lahko ob težavah z dihali, ušesi, s sečili in prebavili pomagamo na naraven način ter se izognemo nepotrebnemu jemanju antibiotikov, si lahko preberete v priročniku „Vojna ali mir z bakterijami“ (http://shop.zazdravje.net/).

Sčasoma zaradi vse slabše situacije v telesu postanejo vse bolj ranljivi tudi možgani, ki jih sicer pred vdorom mikrobov, mnogih toksinov in drugega ščiti krvno-možganska pregrada. Ta ima podobno zaščitno vlogo kot črevesna stena. Pregrada je namreč prepustna za koristne snovi in neprepustna za tiste, ki bi utegnile možganom škodovati. Sestavljena je iz celic, ki se tesno prilegajo skupaj, med njimi pa se nahaja še posebna beljakovina, ki „reže“ med celicami še dodatno „zalije“ oziroma zapre. Prav te zaščitne beljakovine se pričnejo ob presežku toksinov, mikrobov itd. v telesu raztapljati. Posledica je odpiranje krvno-možganske pregrade tudi za tiste snovi, ki sicer ne bi mogle skoznjo. Tako lahko do možganov prispe še več toksinov in mikrobov. 

Da je krvno-možganska pregrada „popustila“ v svoji pomembni funkciji zaščite možganov, pri otroku vidimo, ko se pričnejo pojavljati motnje koordinacije, govora, učenja in pozornosti. Taki otroci imajo znake razdražljivosti, agresije, depresije, hiperaktivnosti in celo avtizma. 

N. Campbell ugotavlja, da ima čez 80 odstotkov otrok vsakega simptoma po malo! Ker zdravniki s temi težavami niso seznanjeni, jih ne znajo pravilno diagnosticirati oziroma prepoznati, zato takšnim otrokom tudi ne znajo ustrezno pomagati. Prav hitro prepoznavanje in odpravljanje nevroloških težav z odpravljanjem neravnovesja črevesne flore pa je nujno, da otrok ne zapade v še hujše težave, ki ga utegnejo spremljati tudi v odraslo dobo. 

Natančna navodila, kako z dieto okrepiti črevesno floro pri otrocih, ki imajo navedene težave, si lahko preberete v navedeni knjigi N. Campbell.  Dobre naravne rešitve so česen, bučna semena, pelin in kokosova maščoba.