Težave s prebavo niso nikakršna novost. Četudi danes zaužijemo rekordne količine »prazne« hrane, kemičnih dodatkov in ostankov pesticidov, so prebavne težave poznali tudi v preteklosti. 

Pred stoletji strupi niso vstopali v hrano zaradi praks velikih koncernov, marveč zato, ker ni bilo prav veliko možnosti za varno shranjevanje živil, tako da so se v njih zlahka razvijale plesni in patogene bakterije. 

Ker so uživali več rib in mesa, ki so pred zaužitjem potovali tudi po nekaj dni, so plemiči za svoje gurmanske užitke pogosto plačali visoko ceno. Najmogočnejši med njimi so trepetali tudi pred zastrupitvami, ki so bile najpogostejša oblika političnega obračunavanja. Reveži so do svojega odmerka težav prišli z uživanjem ostankov z jedilnih miz bogatih. 

Značilnost večine patogenih organizmov je, da proizvajajo velike količine strupenih snovi, ki jih ne moremo uničiti niti s kuhanjem. Bakterijo sicer lahko ubijemo, toda strup, ki ga je medtem ustvarila, ostane. Prav zato je bila pozornost starih zdravilcev usmerjena na iskanje učinkovitih protistrupov in sredstev za ohranjanja zdravja jeter. Če ste v srednjem veku želeli dobiti dobro službo, vam je bilo treba reči le to, da se spoznate na protistrupe. 

Ni naključje, da samostani že od nekdaj slovijo po grenčicah. Že pred tisočletji je bilo znano, da so prav grenka zelišča odlična za nemoteno prebavo, razstrupljanje in čiščenje jeter. 

Hildegarda iz Bingna, o kateri številni trdijo, da je postavila temelje zdravega prehranjevanja, je odlično prepoznala pomen in naloge jeter.

Področju razstrupljanja je posvetila kar celo knjigo in že takrat zapisala, da jetra trpijo, če je v telesu preveč maščobe, če uživamo strupene snovi in če so strupene naše misli. 

Nezdrave maščobe, patogeni organizmi in industrijsko predelana živila zelo obremenjujejo naša jetra. Posledično se odvečne snovi nalagajo med jetrnimi celicami, podobno kot se umazanija nabira v filtru nape ali v pomivalni gobici. Jetra so spužvast organ, deluje pa kot filter, ki ustavlja škodljive snovi. Tudi Alfred Vogel je v svoji knjigi Ljudski zdravnik zapisal, da dokler jetra delujejo normalno, strupi ne morejo doseči drugih tkiv, zaradi česar smo varni pred degenerativnimi boleznimi. Ko pa strupi prebijejo ta »filter« in se začnejo kopičiti v telesu, čutimo nenehno utrujenost, pestijo nas motnje koncentracije, pomanjkanje teka, pogoste imamo vetrove. Pogled v ogledalo razkrije bledo rumen obraz in rumenkasto obarvanost okrog oči, kar je treba razumeti kot »rdečo lučko«, ki pomeni zahtevo po nujnem servisu. Čeprav zanesljiv dokaz ponudi šele krvna slika, iz katere so razvidne povišane jetrne vrednosti, so ti znaki zadosten razlog, da se lotite razstrupljanja.

Eno od najmočnejših grenčic je ustvarila prav Hildegarda – še danes jo izdelujejo po njeni recepturi. V njej je najti korenino angelike in encijana, kardamom, kurkumo, cimet, galgant, ingver, artičoko in pegasti badelj. Ta mešanica je še posebno blagodejna za osebe z upočasnjeno presnovo, zamaščenimi jetri in za tiste s slabše delujočim žolčnikom/brez žolčnika. 

Grenkoba učinkovito zmanjšuje energijo kapha, zato je mogoče z uživanjem takšne grenčice zajeziti posledice, ki nastanejo, če uživamo preveč škrobnate, sladke ali mastne hrane. Zanimivo je, da se po daljšem jemanju celo zmanjša želja po sladkem. 

Pegasti badelj je odličen blokator strupov in ena od najmočnejših zdravilnih rastlin za regeneracijo jeter, listi artičoke, galgant in encijan pa so odlični specialisti pri težavah z žolčnikom. 

Lahko se le sprašujemo, kako so naši predniki vse to znali prepoznati, in to še pred časom mikroskopov in laboratorijev.

je že v 12. stoletju postavila temelje zdravega prehranjevanja. Čeprav je bila slabega zdravja in krhke postave, je živela 82 let, vodila dva samostana, potovala in predavala po vsej tedanji Evropi, si dopisovala s papeži in se – kadar je bilo potrebno – celo zoperstavljala svojim nadrejenim. 

Za njo so ostala dela o naravi, zdravju in zdravljenju, pisala je tudi poezijo, pri 65 letih se je začela ukvarjati z jahanjem … Kot vidite, je mogoče vitalnost ohraniti, četudi začetni »material« morda ni prav obetaven. Če le veste, kako – in če znate pravilno uporabiti moči narave.