Seveda, Slovenke imamo bolj ali manj rjave lase, kot imajo Indijke in Arabke črne, Afričanke skodrane črne in Švedinje pretežno blond. To je povsem običajno in genetsko ter kulturno pogojeno, česar pa ne moremo enačiti s pridevnikom dolgočasno. Težava je v tem, ker ne cenimo sebe in kulture, v kateri živimo. Gotovo se vse strinjate, da bi bili svetlolasa Indijka in črna Švedinja hudo ponesrečeni kombinaciji. Prav tako je povsem ponesrečena tudi divje rdeča Slovenka z za prst debelimi svetlolasimi in črnimi prameni. Kaj pa lepe igralke in manekenke, ki nas nagovarjajo iz filmov in reklam? One imajo tako lepo (umetno) barvo las. Seveda, toda to je njihovo delo in za to so bile plačane. Koliko pa ste dobile za uničene lase plačano ve?

Okoli leta 2000 se je začel zavesten eksperiment z mojimi lasmi in lasiščem. To je bilo v časih, ko so slovenske frizerje podučili, da kana uničuje lase in da moramo slediti najnovejšim svetovnim trendom lasne industrije. Ker sem deset let delala v modi kot umetnica ličenja, so se v tem obdobju mojega življenja na moji glavi znašle vse iz Londona na novo lansirane tehnike barvanja in barve. Bila sem IN. Takrat sem bila sicer že šest let zaprisežena veganka, študentka biologije in alternativne medicine. Počasi sem začela menjavati kozmetiko. Roko na srce. Kremo, gel za tuširanje, zobno pasto in pralni prašek je bilo lažje zamenjati kot pa podobo – barvo las, za katero sem bila prepričana, da mi prinaša odobravanje, zaslužek in priljubljenost.

Začela sem premišljevati, kako se počutim pri frizerju s svežo barvo na laseh. Neprijetno, včasih peče ali ščemi in rezko smrdi. Boli me glava, pa še feni so tako glasni. Povsem sem otopela in ne morem več razsodno razmišljati niti čutiti. Da pozabim na vse neprijetnosti, vedno hlastno berem trač časopise. Rezultat na laseh je sicer krasen, toda moje počutje je obupno. Ste kdaj pomislile, zakaj? Glavna sestavina barv za lase so ciklični amini (fenilenediamin – PPD), ki so sintetični strupi. Škodujejo, če jih pogoltnemo, vohamo ali nanesemo na kožo. Povzročijo lahko raka in slepoto. Ob nanašanju je treba nositi zaščitne rokavice. Za zaščito kože glave pa kaj podobnega na žalost ni na voljo. Nepovratno poškodujejo okolje. Da ne omenjamo še posledic na laseh, ki jih prinese peroksid, ki je potreben za razbarvanje las. Lasje so potem porozni in mrtvi. Peklenski krog se sklene z regeneratorjem in masko, da bi bili krepasti lasje videti sijoči in elastični, tako kot bi bili živi. Ne smemo pozabiti še na peno ali gel ter na koncu lak, da je pričeska popolna. Ali morda veste, da je v laku za lase kemikalija PVP (polivinilpirolidon), ki je podobna PVC-ju in skupaj s sintetičnima silikonoma, kot sta dimetikon in ciklometikon, sodi v skupino plastičnih sestavin, ki ustvarijo film, ki lase drži skupaj, jih namesti, kot želimo, ter nam podari krasen videz in neprijeten občutek. Obupno! Te snovi seveda na koncu pristanejo v naših vodah. In če ste že ekološko osveščeni ter se izogibate plastičnim vrečkam, je čas, da si jo snamete tudi z glave.

Kako torej do svoje barve las pri dolžini las do sredine hrbta? Striženje na kratko odpade. Pa si dajmo pobarvati lase na temno rjavo, ker se pravzaprav več ne spomnim, kakšne barve lase imam. Takrat nisem poznala pasti »lažnih naravnih barv« in sem seveda verjela besedi »naravno« na embalaži. Morda je bilo v tej barvi tudi kaj naravnega, a lasje so bili spet mrtvi, za kar je poskrbela steklenička s peroksidom, ki je sestavni del te barve. Nato sem obupala in se odločila, da se bom sprijaznila s svojo dolgočasno sivo – mišjo barvo, četudi mi bo prinesla »padec na družbeni lestvici«. Lasje so rasli, jaz pa sem postopoma ugotavljala, kako lepo se podajo k moji polti in barvi oči. Končno sem lahko začela uporabljati naravne šampone, ki za barvane lase niso uporabni. Po nekaj mesecih so me celo frizerji začeli spraševati, katero barvo uporabljam, da imam take čudovite, sijoče in zdrave lase!

Včasih je dobro stopiti nekaj korakov nazaj in si ogledati situacijo z varne razdalje, na primer iz stališča druge kulture. Ko sem obiskala Indijo, sem opazila, da imajo popolnoma drugačen odnos do lepote las. Vsi imajo temno, črno barvo las in niti najmanj niso videti dolgočasni. Starejši, ki imajo sive lase, so pobarvani s kano, in sicer tako moški kot ženske. Bolj kot je družina bogata, bolj naoljeni, večkrat oprani in negovani so njihovi lasje. Še posebej ženske hranijo lasišče in lase z olji ter se do njih obnašajo kot do živega dela telesa. Kljub temu, da so nas pri biologiji učili, da je las živa struktura, sem se tega zavedla šele takrat. Spomnila sem se tudi na nekatere arabske plese, ki jih že dolga leta kot učiteljica orientalskega plesa poučujem. Tam dekleta potresajo s svojimi lasmi in razkazujejo svoje bogastvo. Bolj ko so lasje bujni in sijoči, boljša je bila njihova oskrba, kar pomeni, da je ženska bolj zdrava in s tem tudi več vredna.

Da je pod lasmi koža, sem doumela šele, ko sem si jih na enem od potovanj v Indijo obrila. Spodaj je bila koža, ki jo imenujemo lasišče in je do takrat niti enkrat v življenju nisem namazala. Seveda sem jo začela negovati in tako kot obraz in telo oljiti s toplim oljem (sezamovo, sončnično ali olivno).

Samomasaža blagodejno deluje na možgane, živčni sistem in sprošča mišice ter tako odžene stres in nakopičene toksine. Dotik aktivira kožo, v kateri so imunske celice in vsi hormoni, ki so v možganih ali drugje po telesu. Z masažo sprostimo vse te zdravilne sestavine v krvni obtok. Eden od teh sestavin je tudi rastni hormon, ki obnavlja tkiva in uravnava presnovo. Olje se vpije v kožo, mišice, možgane in kosti v približno sedmih minutah. V ayurvedi na ta način zdravijo organe – neposredno prek kože. Ker se med masažo telo tudi razstruplja, se tuširamo in si operemo glavo po oljenju. Posledica tega zdravilno-negovalnega postopka pa so seveda tudi hitreje rastoči in negovani lasje ter mladostna sijoča koža. Nobenih skrbi ni, da bi vam olja ali nerafinirana masla (karite, kakavovo, mangovo itd.) zaprla pore. To se dogaja le pri konvencionalni negi, ki vsebuje parafinska olja in druge kemikalije.

Pri negi kože je zelo pomembno, da razumete, da je ta kot armaturna plošča s signalnimi lučkami v avtomobilu. Vse, kar se dogaja na njej, kaže na stanje vašega črevesja in jeter. Rafinirana hrana, preveč mlečnih in drugih živalskih izdelkov ter rastlin iz družine razhudnikov (tobak, paprika, paradižnik, krompir, jajčevci) dodatno obremenijo ta dva organa. Mozoljčki, alergije, akne in preobčutljivost kože so le lučke, ki se prižgejo ob nepravilni uporabi telesa. Lahko si mislite, da nič ne pomaga, če lučke namažete ali jih iztaknete. Signali izginejo, težava pa ostane. Zdrava prehrana ter čiščenje črevesja in razstrupljanje jeter so zato prvi koraki k zdravi koži. Meje med zdravljenjem, hrano in nego kože tako izginejo in naposled lahko razumemo, zakaj lepota izvira iz notranjosti.  

O naravnih barvah za lase:
    * Z dodajanjem ekoloških rastlinskih komponent in pripisom henna, kana, naravno ali organsko ni barva za lase nič manj toksična. Pomembne so vse sestavine.
    * Poiščite certifikat za celoten izdelek.
    * Obstajata samo dve možni barvi za lase: takšne, ki lase odprejo (in jih s tem ubijejo), izperejo njihov pigment in jih nato obarvajo, ter takšne, ki na živi las le nanesejo rastlinske pigmente, ne da bi poškodovali strukturo živega lasu.