Skupaj razkrivamo

8.3.2010

Gibanje za prebavo in še marsikaj

Tekst: Dario Cortese


Zdravnika sta dva: leva in desna noga

Gibanje je življenje, saj se lahko skozi življenje le gibamo. Če se ne, smo sicer načeloma še živi, a le komajda. Domnevamo, da smo budni, a spimo, ker naše telo spi in z njim prav tako neločljivo povezan um, čeprav še tako zelo in na glas »melje« po svoje, ponavadi predvsem o tem, o čemer ne bi bilo treba. Torej se spravimo v gibanje, pojdimo ven, na zrak. Če tega še ne počnemo, ni primernejšega letnega časa kot prav zdaj. Vremenske razmere in spremembe v naravi ob pomladanskem enakonočju nas dobesedno potegnejo na plano, če jim vsaj malo prisluhnemo in se jim prepustimo.

Že Ivan Mozetič, duhovnik, ki je sredi 20. stoletja služboval v Cerknem in pri katerem si je temeljno znanje pridobil pater Simon Ašič, je vedel, da je marsikatera roža oziroma rastlina zelo zdravilna. Zlasti neke vrste bršljan, ki zelo pomaga proti krčnim žilam, zaradi česar ga je svetoval vsakomur, ki je prišel k njemu po pomoč zaradi navedene težave. Raste povsod in vsakdo ga lahko najde, a njegova posebnost je, da vedno raste vsaj pet kilometrov od kraja, kjer bivamo. Torej se sprehodimo do bršljana, ga prijateljsko pobožamo in se vrnemo domov. To storimo skoraj vsak dan, če ne prav vsak dan.

Skratka, migati je treba. Sploh če imamo težave s krčnimi žilami, ki jih gibanje prijetno olajša, pa tudi, če imamo radi poživljeno počutje in četudi nas ne pestijo zdravstvene težave. Gibanje je namreč za polno življenje prav tako pomembno kot tekočina, hrana in zrak oziroma je sploh najpomembnejši del prehrane. Najbolj naravna, najbolj enostavna in, če gledamo na stroške glede opreme, tudi vsakomur dostopna telesna dejavnost je hoja.

Koraki skozi vsakdan, vsak dan

Pred več kot dvema tisočletjema Hipokrat ni oznanjal le splošno znanega dejstva, da je hrana zdravilo in da v potrebi po zdravilu sežemo po primerni naravni hrani, temveč je na enak način upošteval tudi gibanje, prevsem hojo. Ali drugače povedano – imamo dva osebna zdravnika, levo in desno nogo. Kajti med to enostavno, za nekoga morda dolgočasno, sicer pa nadvse razvedrilno in razsvetljevalno dejavnostjo se v našem telesu odvija marsikaj, kar razen na fizično telo vpliva tudi na višje ravni bivanja. Pomembno pa je, da se gibanja, torej predvsem hoje, lotimo na enak način kot lakote in žeje, kajti naša naravna potreba po gibanju ni nič manjša od potrebe po hrani  in vodi. To je naša srečna usoda, iz katere lahko naredimo nesrečo le, če je ne upoštevamo. Zato si ustvarimo tak vzorec življenja – to lahko stori vsak –, v katerem si dnevno, ne glede na vremenske razmere, privoščimo vsaj uro gibanja, še bolje pa dve do tri ure. Pomembno je, da se med hojo ali drugo telesno dejavnostjo toliko ogrejemo, da se začnemo potiti, saj je to znak optimalnega, živahnejšega delovanja telesa in organov, s pomočjo katerega pride do čistilnih in zdravilnih učinkov. Ko v tem uspemo, spoznamo, da to ni nikakršen napor ali odrekanje, temveč lahkotno sledenje naravnemu ustroju tako našega telesa kot sveta. Zavemo se, da je gibanje celo pomembnejše od hrane. Pri tem pa ne smemo pozabiti na ritmično dihanje – na en korak vdihnemo, na drugega izdihnemo ali ritem podaljšamo na dva koraka oziroma vdiha in dva izdiha –, saj se še bolj kot z nogami gibamo s pomočjo preponskega dihanja in sončnega pleteža. Ko imamo enkrat nekaj izkušenj s tem, zaznamo, da je središče, iz katerega in s katerim se gibljemo, sončni pletež in da so noge le prijetna pomoč pri tem.

Hoja ni dobrodejna le za prebavo

Ko gremo, vemo: hoja je odlična pomoč za redno, zdravo prebavo. Skupaj z naravno hrano in dovolj tekočine – zlasti med daljšo hojo ne smemo pozabiti dovolj piti, bodisi vodo, bolj čistilno kisavo, bolj poživljajočo kombučo in podobne napitke – je hoja osnova za zdrava prebavila, zlasti za zdravo debelo črevo. Obenem pospešuje presnovo, saj poživlja delovanje vseh organov, zlasti organov izločanja, torej jeter in ledvic. Telo s pomočjo gibanja torej izboljša delovanje prebavil, bolje izkoristi prebavljeno hrano in učinkoviteje izloči ostanke presnove. Med drugim učinkoviteje izrablja inzulin. Zaradi tega hoja blaži težave s sladkorno boleznijo.

Hoja v kombinaciji z ritmičnim preponskim dihanjem spravi v gibanje limfo, ki se za razliko od krvi sama od sebe nekoliko bolj leno pretaka. Pospešeno delovanje limfnega obtoka je velikega pomena za razstrupljanje telesa in izločanje odvečnih snovi, ki nastanejo med presnovo ali ki jih dobimo s hrano, pijačo in zrakom. S tem pomaga hoja vzdrževati naravno visoko telesno odpornost. Poleg tega aktivira delovanje celic, ki v telesu »pospravljajo« tujke in škodljive mikroorganizme, kar še dodatno pripomore k dobri odpornosti.

Toda to še niso vse dobrodejnosti redne, vsakodnevne hoje, saj ta krepi tudi srce in ožilje ter izboljšuje pretok krvi, v kombinaciji s primerno prehrano pa zmanjšuje nalaganje oksidiranega holesterola na stene žil ter zmanjšuje vsebnost trigliceridov v krvi, torej varuje pred boleznimi srca in ožilja. Pomemben učinek hoje je tudi redna obremenitev telesnega skeleta, kar pomeni, da so kosti bolj »pod pritiskom«, kar spodbuja vgrajevanje kalcija vanje. Zato je hoja ključnega pomena, seveda skupaj z uravnoteženo naravno prehrano, za čvrsto okostje in preprečevanje ali zaviranje nastanka osteoporoze. S hojo postopoma okrepimo mišice in povečamo splošno gibljivost telesa; v marsikaterem primeru lahko s hojo zmanjšamo težave s trdovratnimi bolečinami v križu. Znano je tudi, da po hoji, tako zaradi prijetne utrujenosti kot zaradi »prevetrene« glave, dobro spimo.

Poleg tega se hoja, če se ji le prepustimo, pozna tudi v glavi, saj omogoča, če takrat le ne klepetamo preveč sami s seboj ali z drugimi, da se odmaknemo od vsakodnevnih miselnih tokov. Razsvetljuje razpoloženje, bistri misli in nas odpira navzven. Pomirja in sprošča, med hojo pa lahko preidemo v spodbudno meditativno razpoloženje povečane pozornosti in odprtosti okolici. Nenazadnje, če ne predvsem, pa je hoja, tako kot vse, kar kaj šteje v tem vesolju, brezplačna. Oziroma je obenem neznansko draga, saj moramo za njene dobrodejne učinke opustiti marsikaj, kar mislimo, da imamo.
 

Ključne besede:
gibanje, rastlina, krčne žile, hoja, dihanje, prebava, debelo črevo, limfa, srce, ožilje,

 

Sorodni članki:

0,0703125

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: