Več kot 50 let so nas učili, da se moramo nasičenih maščob in holesterola bati … 
In bili smo odlični učenci. Toda namesto obljube, da se bomo z bojem proti maščobam rešili srčno-žilnih obolenj ali možganske kapi, smo na seznam pogostih obolenj zraven navedenih dodali še številne druge. Med drugim tudi razdražljivost, agresijo, hiperaktivnost, depresijo, avtizem, ..., in samomorilna nagnjenja. Ali vas zanima, kako je to mogoče in kako je to povezano z maščobami? 

Manj skupnih maščob, manj rdečega mesa, meso brez maščobe, manj jajc, manj masla, manj kokosove maščobe, manj polnomastnih mlečnih izdelkov je bil sinonim zdravega življenja v zadnjih 50 letih. Zdravega za ožilje, zdravega za srce itd. Vsaj tako so nam rekli. Toda umrljivost zaradi srčno-žilnih obolenj ne upada v skladu s pričakovanji in kot posledica boja proti maščobam z dieto in/ali pa z zdravili, ki nižajo raven holesterola v krvi. Prav tako število novih obolelih ne upada. Zanimivo je tudi, da verjetnost, da boste doživeli usodno možgansko kap (hemoragično kap, ko poči žila v možganih) prav z nižanjem holesterola, narašča. Povrh vsega pa je ob vsem skupaj opazen tudi porast psihičnih težav in obolenj. Kaj je šlo narobe?

Kot kaže, boj proti nasičenim maščobam in holesterolu ni tista prava pot za dolgo in zdravo življenje. Raziskave kažejo, da je celo boljša ravno obratna pot. Po mnogih študijah sodeč, se je z vračanjem nasičenih maščob in živil s holesterolom v prehrano tveganje za obolenja na ožilju, pa tudi obolenja na živčevju, zmanjšalo. Več o tem si lahko preberete v novi knjižici „Preverjene naravne rešitve: Resnice in zmote o holesterolu“ (pride kmalu!). Na tem mestu pa si oglejmo dva razloga, zakaj lahko boj proti nasičenim maščobam in holesterolu slabo vpliva tudi na naše psihično oziroma mentalno zdravje. 

Zaradi priporočil manj maščob, manj nasičenih maščob in manj holesterola so se mnogi začeli na splošno izogibati vsem maščobam. Kar v glavnem pomeni, da so maščobe zamenjali z ogljikovimi hidrati. Presežek ogljikovih hidratov, zlasti tistih z visokim glikemičnim indeksom in malo vlaknin, to je enostavnih ogljikovih hidratov, kot so beli sladkor, bela moka in izdelki iz njih, pa tako na splošno kot tudi mentalno zdravje vplivajo slabo iz več razlogov.

Kot smo zapisali v knjižici „Obvladajte kandido, preden ona obvlada vas“, ki jo lahko prelistate http://shop.zazdravje.net/, lahko presežek navedenih jedi v našem črevesju povzroči upad števila in moči dobrih mlečnokislinskih mikrobov ter porast števila in moči patogenih mikrobov, kot je kandida, in številnih drugih škodljivih mikrobov. Ena od posledic porušenega ravnovesja črevesne flore je zmanjšano izkoriščanje vitalnih snovi iz zaužite hrane in podhranjenost telesa z njimi, kar lahko vodi tudi do motenj psihičnega počutja. Druga posledica je poškodba črevesne sluznice vse do stopnje sindroma puščajočega črevesja, kjer se lahko zgodi uhajanje neprebavljenih delcev hrane in toksinov iz črevesja v kri, kar lahko prav tako povzroči motnje psihičnega počutja. Ob vsem tem pa prekomerni razvoj patogenih mikrobov pomeni tudi prekomerno nastajanje njihovih toksinov. Tudi prav tako vodi v motnje psihičnega počutja, saj so mnogi toksini nevrotoksični in lahko povzročijo (tako pri otrocih kot pri odraslih) nastanek hiperaktivnosti, motenj govora, psihoz, obsesij, depresij itd. Nevrotoksičnih toksinov ne proizvaja zgolj glivica kandida, temveč tudi številne druge bakterije, kot so različne vrste bakterije Clostridium. Za bakterijo Clostridium tetani (ki prav tako živi v črevesju), vemo, da povzroča nastajanje smrtonosnega živčnega strupa, ki povzroča tetanus. Toda kot pravi dr. Natashe Campbell-McBride v knjigi „Gut and Psychology sindrome“, kjer si lahko preberete več o vplivu toksinov na živčevje, tudi druge vrste te bakterije proizvajajo prav tako bolj ali manj živčevju nevarne toksine.

Prekomerno uživanje enostavnih ogljikovih hidratov vodi v neprestano povišano raven glukoze v krvi, kar telo, pa tudi živčevje, ponovno obremenjuje iz več razlogov. Znano je, da presežek glukoze v krvi za ožilje ni dober znak, saj ga lahko poškoduje. Da se to ne zgodi, telo dvigne raven inzulina, da glukozo umakne iz telesa. Delno se pretvori v glikogen, večinoma pa v maščobno zalogo, kar vidimo tudi v porastu debelosti okrog trebuha, zadnjice in bokov ter v porastu telesne teže. Sama debelost sicer za zdravje živčevja ni taka težava, kot je težava povečanje sistemskih vnetij v telesu, ki ob tem nastajajo. Sistemska vnetja namreč vse več raziskav povezuje z vzroki nastanka številnih obolenj, med katerimi so tudi obolenja živčevja. Ali ste vedeli, da je ena od najpogostejših priporočljivih terapij proti poporodni depresiji prav protivnetna terapija z omega 3 maščobnimi kislinami (A new paradigm for depression in new mothers: the central role of inflammation and how breastfeeding and anti-inflammatory treatments protect maternal mental health. Kathleen Kendall-Tackett)? Ali ste vedeli, da posebna vrsta alg – klamatske alge delujejo primerljivo dobro kot sintezni antidepresivi na odpravljanje depresivnih in drugih motenj počutja? Znano je, da te alge izboljšujejo razpoloženje predvsem zaradi pomembne aminokisline fenilalanin. Vendar bi vpliv na izboljšanje mentalnega počutja lahko imele tudi zaradi protivnetnega učinka, saj vsebujejo tudi antioksidativno in protivnetno delujočo snov fikocianin. Več o vsem tem boste lahko brali v navedeni knjižici „Resnice in zmote o holesterolu“.

Borba proti skupnim maščobam, nasičenim maščobam in holesterolu pa je povzročila še eno posledico – zaradi splošnega izogibanja maščobam so ljudje začeli jesti tudi manj živil in maščob, ki vsebujejo omega 3 maščobne kisline. Te so namreč znane tudi po protivnetnem delovanju v telesu in tudi po tem, da lahko uspešno preprečujejo ali pa pomagajo pri odpravljanju mentalnih težav tako pri otrocih kot pri odraslih. Na primer omega 3 maščobna kislina DHA je osnovni gradnik celic tudi v možganih. Njeno pomanjkanje lahko vodi v poslabšanje koncentracije in sposobnosti učenja, v nastanek hiperaktivnosti, agresije, depresije in samomorilnosti. 

Manj omega 3 maščobnih kislin smo v boju proti maščobam in holesterolu začeli uživati zato, ker smo nasičene maščobe zamenjali zlasti z rastlinskimi maščobami z visoko vsebnostjo omega 6 maščobnih kislin. V prepričanju, da bomo bolj zdravi, smo tako več kot 50 let večinoma uživali številna rastlinska olja (sončnično, koruzno, sojino itd.), margarino in izdelke, ki jih vsebujejo (namazi, krekerji, omake itd.). Toda na žalost ne brez posledic. Znano je namreč, da je preveč omega 6 maščobnih kislin in premalo omega 3 maščobnih kislin za telo lahko nevarno. Ena od posledic porušenega razmerja omega 3/omega 6 maščobnih kislin je povečanje telesnih vnetij, kar pa vodi tudi v povečanje mentalnih oziroma psihičnih motenj. Za primerjavo je zgovoren podatek, da smo imeli pred industrializacijo razmerje med omega 3/6 večinoma 1/1. Danes je razmerje močno porušeno v korist omega 6 maščobnih kislin in dosega tudi nezaslišane vrednosti, kot je 1/20 v Evropi, pa do 1/50 v ZDA.