Če zaradi bolečih sklepov niste v dobri formi, preberite, kateri so osnovni gradniki, ki jih telo potrebuje za zdrave sklepe – in kako mu pomagati, da jih bo kar se da učinkovito vsrkavalo.

Kolagen je najbolj zastopana beljakovina v telesu, poleg tega je tudi glavna sestavina hrustanca, vezi, tetiv, mišičnih ovojnic in kosti. Skrbi za prožnost tkiv in prispeva k njihovi stabilnosti. Ko njegova količina pade pod kritično raven, pride do slabše funkcionalnosti sklepov, bolečin, oteklin in okorelosti. Pomanjkanje kolagena namreč pripelje tudi do obrabe sklepnega hrustanca ter večjega drsnega trenja tetiv, vezi in mišičnih ovojnic. Da se to ne bo zgodilo, je treba poskrbeti za redno uživanje ustrezne hrane in po potrebi prehranskih dodatkov, ki vsebujejo kolagen oziroma spodbujajo njegovo nastajanje. Dober vir kolagena so kostne juhe, telo pa k proizvodnji kolagena spodbujajo tudi temno zelena listna zelenjava, ter živila, bogata z vitaminom C in aminokislinami. 

Ena molekula hialuronske kisline je sposobna nase vezati tisoč molekul vode, zato ta snov tkivom pomaga vezati vodo in ohranjati njihovo prožnost. S tem prispeva tudi k ohranjanju hrustanca, saj hialuronska kislina obdaja sleherno hrustančno celico. Tako hrustančne celice lažje amortizirajo pritiske, do katerih prihaja pri gibanju. Ker je tudi glavna sestavina sklepne tekočine, skrbi, da sklepne površine gladko »tečejo« oziroma drsijo ena ob drugi. Pomanjkanje hialuronske kisline torej lahko ogrozi zdravje sklepov. Dobri viri te kisline so denimo kostna juha, zelena listnata in gomoljasta zelenjava (npr. batata) in različni prehranski dodatki. 

Gre za aminosaharid, sestavljen iz glutamina in glukoze. Najti ga je v vezeh, tetivah, mišičnih ovojnicah, hrustancu in sklepni tekočini. Glukozamin spodbuja nastajanje kolagena in normalizira presnovo hrustanca, s čimer preprečuje propadanje hrustanca. Dobri viri glukozamina so kostna juha (s hrustancem), ostanki oklepov škampov in prehranski dodatki, denimo tistih, ki vsebujejo hitin iz rakcev. 

Metilsulfonilmetan je naravna žveplova spojina. Žveplo je eden od najbolj zastopanih elementov v telesu. Veliko ga vsebujejo zlasti vezivna tkiva, ki sestavljajo sklepe (vezi, tetive, hrustanec …). Znano je, da blaži sklepna vnetja, izboljšuje gibljivost in prispeva k obnovi tkiv, potreben je tudi pri nastajanju kolagena. Vsebujejo ga brokoli, brstični ohrovt, zelje, cvetača …

Uživanje hrane, bogate s temi snovmi, prispeva k zaščiti celic pred oksidativnim stresom – poškodbami, ki jih povzročajo prosti radikali. Znano je namreč, da lahko oksidativni stres načne tudi tkiva, ki sestavljajo sklepe. Poleg tega vitamin C sodeluje pri tvorbi kolagena, kar je pomembno za ohranjanje hrustanca. Selen pomaga reciklirati antioksidacijsko moč vitamina C. Baker sodeluje pri ohranjanju zdravja vezivnega tkiva. Dobri viri bakra so fižol, marelice, temna čokolada, mandlji, goveja jetrca, šparglji … Cink vsebujejo jagnjetina, piščančje meso, bučna semena, gobe, kefir, jogurt … Viri selena so brazilski oreščki, tunina, sardine, puranje in piščančje meso, jajca … Velike količine vitamina C vsebujejo črni ribez, kamu kamu, jagode goji, acerola, aronija, jagode … Več o drugih gradnikih sklepov si lahko preberete tudi v članku Več let ≠ manj vitalni sklepi. 

1. Hrana, bogata z zgoraj omenjenimi vitalnimi snovmi, se mora najprej učinkovito prebaviti in vsrkati, zato morajo naša prebavila delovati brezhibno. V nasprotnem primeru je treba urediti delovanje želodca in črevesja. (Natančne napotke za to najdete v priročnikih Konec zgage in ostalih želodčnih težav in Obvladajte kandido, preden ona obvlada vas.)

2. Ko so vitalne snovi že v telesu, lahko prodrejo v sklepe in učinkovito delujejo le, če sklepe s telesno dejavnostjo dovolj razgibamo. 

3. V pomoč so lahko tudi učinkoviti prehranski dodatki, ki vsebujejo vse omenjene osnovne gradnike sklepov. Eden od takih je kaskadno fermentiran pripravek iz zelenjave, sadja, oreščkov in začimb, ki so mu dodali še kolagen, hialuronsko kislino, glukozamin, metilsulfonilmetan (MSM), baker, cink, selen ter vitamina C in D. Ti gradniki sklepov se zaradi kaskadno fermentiranega koncentrata, ki deluje kot nekakšen »prevoznik«, za približno 200 odstotkov učinkoviteje vsrkavajo v telo in posledično tudi lažje prispejo do vezi, tetiv, mišičnih ovojnic, sklepne tekočine in hrustanca. To potrjuje tudi opazovalna raziskava, med katero so udeleženci deset tednov uživali prehranski dodatek RegulatproArtro, ki jo je opravil dr. Ulrich Bieder, zdravnik za ortopedijo, športno medicino in kiropraktiko v Münchnu. Dvajset udeležencev raziskave je bilo v povprečju starih 61 let. Od tega jih je 17 trpelo zaradi težav s kolenom (14 jih je imelo oteklo koleno), tri pa je pestila bolečina v kolku; njihove težave so trajale tudi do deset let. Po VAS-lestvici (lestvica, s katero merijo subjektivni občutek bolečine ali srbenja v razponu od 1 do 10) so bolniki uživanje tega pripravka ocenili kot zelo koristno, saj je prinesel dobre terapevtske uspehe pri obravnavi osteoartritisa. V povprečju se je namreč bolečina med športno dejavnostjo zmanjšala s 7,4 na 3,06, bolečina med vsakodnevnimi opravili pa s 5,81 na 2. To pomeni 58,6-odstotno zmanjšanje bolečine v primerjavi z izhodiščnim stanjem. 

4. Osnova za delovanje omenjenih strategij je zadostna hidracija oziroma pitje zadostnih količin vode!