Priredila: Adriana Dolinar

Verjetno ste že kdaj slišali kakšno starejšo osebo, kako se pritožuje, ker jo »cuka, zateguje, boli« – bodisi v sklepih, mišicah ali kitah, in sicer zlasti ob vlažnih ter hladnih dnevih. Ali pa ste morda videli ljudi z zadebeljenimi sklepi na prstih ali celo z nenavadno zvitimi prsti. Vse te in mnoge druge težave so revmatične težave, ki večinoma doletijo ljudi po 40. letu starosti. Zaskrbljujoče pa je to, da se te težave ne pojavljajo več zgolj pri starejših. Z njimi se namreč, verjetno zaradi napačnega načina življenja, vse pogosteje srečuje tudi mlajše prebivalstvo in celo otroci.

Kaj je pravi vzrok revmatičnih težav?
Uradna medicina še ni odkrila natančnih vzrokov za pojav revmatičnih obolenj. Verjetno zato, ker je težava bolj obsežna in ni lokalizirana zgolj na tistem mestu, kjer se je revmatizem pojavil. Vzroke lahko tako upravičeno iščete v vašem načinu življenja, in sicer na vseh ravneh – duhovnem, psihosocialnem in fizičnem. To je ugotavljal tudi A. Vogel. Zapisal je, da je še danes sporno, kaj je pravi vzrok številnih revmatičnih težav. Na primer, kronični poliartritis – ponavljajoče se vnetje, otekline in celo deformacije več različnih sklepov – lahko povzročajo mikrobi ob infekciji ali pa tudi druge strupene snovi (toksini) v krvi. Pogosto je namreč v telesu kakšno žarišče, iz katerega prihajajo v kri strupnine oziroma povzročitelji bolezni. V začetku so te majhne količine strupenih snovi za bolnike nepomembne, sčasoma pa postane organizem nanje preobčutljiv, zato se odzove s hudo boleznijo. Vogel je opazil, da so imeli tisti, ki so zboleli za poliartritisom, pogosto predhodno putiko, artritis ali druge revmatične težave. »Ker vem, da primitivna ljudstva te bolezni nimajo, si drznem sklepati, da sta način življenja in prehrana sokrivca, da pride do te bolezni,« je o vzrokih dokončno zapisal A. Vogel. Tako se je treba tudi revmatičnih težav lotiti celostno. Prav zato ne preseneča dejstvo, da uradna medicina za te težave še nima pravega zdravila. Čeprav obstaja poplava »antirevmatskih« zdravil, ki nekoliko olajšajo bolečine in omejijo vnetje sklepov, pa po drugi strani povzročajo pojav neljubih učinkov, kot so težave z želodcem, šumenje v ušesih, vrtenje v glavi itd.

Naravno nad revmatične težave …
Zelo dobre uspehe prinaša sestavljeno zdravljenje. To pomeni, da ne smemo pozabiti na svoj način življenja in prehrano, ki sta prav tako sokrivca za nastanek težav. Med drugim bo tako treba preusmeriti prehrano v naravno hrano, kar je pomembno pri vseh boleznih, saj ima pravšnja hrana pomembno podporno vlogo pri okrevanju. A. Vogel je priporočal izogibanje živalskim beljakovinam, svetoval pa predvsem rastlinsko in presno hrano. Za najbolj ugodno živalsko beljakovino je priporočal skuto, od mesa pa govedino in teletino. Svinjino in mesne izdelke je odsvetoval. Maščoba naj bo nerafinirana, presna, torej ne v kuhanem ali prepečenem stanju. Priporočljiva so rastlinska olja, kot so kakovostno oljčno, sončnično, laneno in makovo olje. Rafinirani sladkor črtamo z jedilnika oziroma ga zamenjamo s kakovostnim medom in naravnim sladkorjem iz grozdja ali rozin. Jagode grozdja ali rozine v ta namen zmeljemo s strojčkom za mletje in s tem osladimo jedi. Tako kot sladkor so neprimerni tudi bela moka in izdelki iz nje, nasprotno pa so pšenični kalčki v majhni količini zelo dobri. Kuhane zelenjave ne pustimo vreti, ker uničimo prepotrebne rudnine. Raje jo dušimo v malo vode. Pri začimbah ne potrebujemo soli ali drugih močnejših začimb, temveč svežo zelenjavo in kvasni izvleček. Solate zabelimo z Molkosanom in oljem, vendar brez soli.

Napotki za kuro, ki blaži ali celo odpravlja revmatične in sklepne težave brez zdravil! 

Kuro pričnemo zjutraj s kozarcem presnega krompirjevega soka, ki ga lahko razredčimo s toplo vodo. Pomembno je, da so vsi obroki (jutranji, opoldanski, večerni) pripravljeni iz naravne hrane, kot je opisano zgoraj. Uro pred kosilom dobro prežvečimo in pojemo dve do tri brinove jagode. Brinove jagode spodbujajo večje izločanje sečno-kislih snovi v urin – spodbujajo torej čiščenje prek ledvic. Toda z brinjem ne smemo pretiravati, kajti če ga zaužijemo v prevelikih količinah, zlasti če ga pijemo v obliki soka ali izvlečka, lahko ledvici s tem preveč dražimo. Po kosilu pojemo dva do štiri cela gorčična zrna. Za žejo poleg vode pijemo kuhano krompirjevo vodo.

Od notranjih sredstev se je, na primer, pri poliartritisu obnesla zlata rozga, ki pospešuje izločanje in podpira ledvici. Za protivnetno delovanje lahko s pridom uporabljamo tudi Echinaforce – tinkturo ameriškega slamnika.

Na boleča mesta lahko polagamo tudi različne obkladke, kot so obkladki iz surovega krompirja ali zgnetenih listov zdravilne čebule (Scilla maritima), ali pa čez noč izmenično uporabljamo ovoje iz ilovice oziroma ovoje iz zgnetenih zeljnih listov. Kot obloga proti bolečinam pa deluje tudi nastrgan korenček. Pri težjih revmatičnih primerih je dobrodošla tudi fango kura, ki ima ob pravilni uporabi precej trajen učinek.

Ob teh težavah so blagodejne tudi toplotne kure, na primer kura z znojenjem ali topli obkladki iz koruzne in prosene kaše, ker ostaneta ti kaši dolgo vroči in lahko z njima dosežemo zaželeno prekrvavljenost tkiva. Obkladki naj bodo toliko vroči, da je vročina še znosna. Koristen pripomoček pri revmatičnih težavah pa utegne biti tudi likalnik. Z njim namreč grejemo boleče mesto, ki smo ga pred tem primerno pripravili. Zelo dober učinek namreč dosežemo, če prizadeta mesta prekrijemo s tkanino, namočeno v šentjanževo olje (uporabite lahko tudi druga olja), prek nje položimo suho krpo ter boleče mesto tako »likamo«, vendar ne s prevročim likalnikom. Toplota ublaži bolečino, spodbuja presnovo, poveča prekrvavitev, sprosti mišice in poveča prožnost vezivnega tkiva. Olje postane pod vplivom toplote redko, se vtira v kožne pore in tako še dodatno blaži bolečino, lahko pa jo celo odpravi. Vendar bodite previdni z gretjem, uporabljajte ga le takrat, kadar vam to prija in praviloma takrat, kadar gre za kronični (dolgotrajen) revmatični proces. Če gre za akutno (trenutno) revmatično težavo, je bolje uporabiti hladen obkladek.

Kot zunanje terapevtsko sredstvo pa pri revmatičnih težavah nikakor ne smemo pozabiti tudi na protivnetno delovanje arnike. Zelo dobro se je namreč izkazalo Voglovo registrirano zdravilo Atrogel, iz biološko pridelanih, svežih cvetov arnike (Arnica montana). 

Pri vsem skupaj pa ne pozabite, da pot do cilja ni tako preprosta, da bi jo dosegli le z nekaj injekcijami. Potrebna je celostna obravnava težav in vztrajnost bolnika pri izvajanju terapije. Brez spremembe načina življenja tudi tukaj ne bo šlo.

Več na: www.avogel.si/svet-avogla/